Stranka NSi – koalicijska partnerica v novi vladi?

1. V naslednjih dneh se bo NSi odločala, ali naj kot koalicijska partnerica sodeluje v novi vladi. Menim, da bi bilo dobro, da povabilo sprejme in pri tem deluje v korist večine državljanov. Da bo res tako ravnala, pa nisem povsem prepričan, saj me k temu pomisleku navaja njen program. Če naj bo nova vlada uspešna, mora namreč svoje delovanje predvsem usmeriti v odpravljanje vzrokov, zaradi katerih smo v krizi. Te je seveda treba najprej nedvoumno opredeliti. Poleg zunanjih vzrokov (splošna kriza neoliberalnega kapitalizma) lahko za njen osrednji dejavnik štejemo slabo upravljanje naše države po letu 2004. Med pojavne oblike te neučinkovitosti je primerno uvrstiti predvsem naslednje:

Nekritično uveljavljanje usmeritev neoliberalizma, še predvsem po letu 2004 (V obdobju 2005/08 se je Slovenija v tujini dodatno – pretežno privatno – zadolžila za prek 23 milijard evrov, obveznosti za ta ogromni dolg pa smo v tipični neoliberalni maniri v zadnjem času v velikem delu socializirali in posledica je enormno povečani javni dolg).

Odsotnost vsakršne razvojne politike in neučinkovita tekoča ekonomska politika države.

Neučinkovita in predraga javna uprava.

Neučinkovito upravljanje državnega premoženja (v nadzornih svetih večjih nemških privatnih družb je praviloma do 20 članov – vrhunskih strokovnjakov in gospodarstvenikov, ki zastopajo interese kapitala, zaposlenih in države, nadzorni svet našega SDH pa ima 5 članov – dejansko ga imenuje kar finančni minister – ki bo očitno predvsem zastopal interese privilegiranih omrežij).

Nesposobnost izvajanja strukturnih reform (zdravstvena, pokojninska, reforma tega dela).

Neučinkovita pravna država. Sintetični odraz te neučinkovitosti je razširjenost korupcije, glede nje pa se Slovenija uvršča med vodilne države v svetu.

Poniževalen odnos vlad do neredko škodljivih zahtev bruseljske birokracije do Slovenije.

2. Stranka NSI javno razglaša, da ima najboljši program za izhod iz krize, v resnici pa mu je mogoče več stvari resno oporekati. Najbolj velja to za njegovo neoliberalno naravnanost (vladati prednostno v korist kapitala), konkretno pa še predvsem naslednje:

Program se močno zavzema za zniževanje davkov. Ta čas je ta usmeritev nerealna, vsaj deloma pa je tudi vprašljiva. Namesto nje bi kazalo obdavčitev povečati, vendar ne gospodarstva, pač pa bogastva posameznikov (visoki dohodki, premoženje vprašljivega izvora, davek na velike dediščine…).

Privatizacija državnega premoženja. Prednost pred privatizacijo naj ima njegovo učinkovito upravljanje, ki se ga brez večjih težav lahko uresniči, če bi le politika na to pristala. (Pomembna posledica sedanje razprodaje državnega premoženja bo tudi izguba optimalne ekonomske suverenosti države).

Sanacija vzrokov krize. Program vsebuje v okviru vsebinskega sklopa »enostavni postopki« nekaj konkretnih ukrepov, ki so usmerjeni v odpravo vzrokov krize, je pa glede tega premalo ambiciozen.

3. Želeti je, da stranka vstopi v vlado, vendar naj ne vztraja togo pri svojem programu. Delovala bo bolj koristno in krščansko, če se bo premišljeno zavzemala za gospodarsko učinkovito, socialno in pošteno Slovenijo, manj pa naj bo dovzetna za usmeritve, ki prednostno ustrezajo kapitalu.

Na pismo z gornjo vsebino se stranki ni zdelo vredno, da se mi kakor koli odzove. Se je pa vključila v koalicijska pogajanja in kot vemo iz javnih informacij, pri tem dosledno vztraja pri svojem, to je za interese bogatih nedvomno najboljšem programu. Spričo take svoje »doslednosti« bi v novi vladi prej ali slej delovala kot motnja in za večino bo zato koristneje, da ostane v opoziciji.