Ne glede na vse težave, s katerimi se sooča Slovenija, so bili naši športniki vedno odlični promotorji in ambasadorji naše domovine po svetu. Tako posamezniki in moštva na tekmovanjih ne predstavljajo samo sebe, temveč tudi našo državo, kar se zaznamuje z državnimi simboli: zastavo in himno.
Na tekmi z Argentino je prišlo do sramotnega dogodka, ko je skupina argentinskih državljanov na tribuni razvila veliko domobransko zastavo. To je tista zastava, ki je složno vihrala skupaj z okupatorsko nemško in italijansko med 2. svetovno vojno v okupirani Sloveniji.
Nas veterane in domoljube resnično preseneča dejstvo, da vodstvo naše reprezentance ni ukrepalo in zahtevalo odstranitve tega sramotnega obeležja, tudi za ceno prekinitve tekme. Provokacija »zavednih« rojakov se v ničemer ne razlikuje od nastopa hrvaškega nogometaša Šimunića, ki je z megafonom z ustaškimi pozdravi proslavljal zmago svoje reprezentance v Maksimirju.
Tako HNS kot NZS sta se medlo odzvali in skušali marginalizirati incident. Popolnoma drugače pa se je odzvala evropska nogometna zveza UEFA, ki je drakonsko in brez milosti kaznovala tega nogometaša. Demokratična Evropa tudi po sedemdesetih letih ne tolerira oživljanja simbolov najbolj temačne dobe človeštva. Enaka merila uporabljajo tudi krovne evropske športne zveze, ki se bojujejo proti omenjenim simbolom in rasizmu ter izrabljanju politike v športu.
Sledi logično vprašanje, ali Slovenija res pripada tej Evropi.
Mogoče preveč pričakujemo od naših diplomatskih predstavnikov v tujini? Malo bolj prosvetljeno osebje ambasade v Buenos Airesu bi lahko predvidelo provokacije in se na to pripravilo ter opozorilo vodstvo reprezentance. Toda zdrsi na našem diplomatskem parketu se še kar nadaljujejo. Od večnega diplomata in »užaljenca«, zbiralca macol in električnih kablov do uradnega gostoljubja, izkazanega slovensko-avstralskemu orožarskemu »kšeftarju«, za katerim so bile razpisane mednarodne tiralice, in še in še…
Ugled Slovenije kot članice protifašistične alianse je treba zavarovati vsaj v tujini, če že doma tega nismo sposobni storiti. Naše pričakovanje o vloženi protestni noti proti državi gostiteljici je bilo pač preveč naivno. Očitno smo še daleč od Države.
Našim nogometašem in selektorju Katancu pa želimo še naprej veliko uspehov.
CI SRP: Janez Muhvič, Rudolf Krošelj, Darko Kastelic, Boris Pogačar, Janez Butara, Remzo Skenderović, Jože Ribič, Jože Butara, Rafko Križman
