Zaradi živčnosti sem hotel izpred televizorja, da ne bi gledal morebitnega poloma druge vožnje Tine Maze. Za trenutek jo še pogledam na startu. Kot levinja je za sekundo na startu obmirovala, z očmi ošvrknila progo, videno poslala v računalnik, kjer se ji je takoj pred očmi pokazala taktika strategije poti, kako priti do plena. Njena mišična energija se je sprostila. Kot lokomotiva na lastni pogon se je pognala po že kar načeti veleslalomski progi. Kakor da bi sproti postavljala pred seboj tračnice, ne grabni ne odtrgane ledene ploskve je niso niti za milimeter premaknili iz tirnice, plen je bil vse bližji. Za trenutek ji je smučka trznila, v nekaj je udarila, sila pogona je bila večja, plen je bil ujet, pokončan. Salta zmage in zopet je navadna Tina Maze.
Slovenija, poklekni pred Tino.
Vid Drašček, Vrhnika
