Po skoraj enem letu od prireditve mi je v Gorenjskem glasu z dne 7. marca 2014 slučajno padel v oči članek z naslovom Od Stožic do Bruslja, umetniški izdelek g. Branka Grimsa, SDS-jevega poslanca in stalnega poročevalca o strašnih razmerah v času udbo-komunajzarstva. V članku piše o veliki, večurni, celo državni proslavi, kjer je ves državni vrh sedel pod simboli totalitarnega režima, ekstatično ploskal trditvam, da je Evropa banda lopovov in da se (Evropi namreč) kljub obilni pomoči zaradi žleda za žaljivke ne misli opravičiti. Zato nas bodo menda tuji možni investitorji kar zapustili in nam ostane samo še zadolževanje.

Vse bi bilo lahko tudi res, če bi bilo tako, kot meni g. Grims. Žal pa je gospoda udarilo neznanje tujih jezikov, kar je pogosta vrlina politikov njegovega kova. V Stožicah smo zbori na tribuni zapeli staro italijansko pesem Bandiera rossa, ki je nastala že pred prvo svetovno vojno v italijanskem delavskem gibanju in so jo nato prevzela tudi druga uporniška gibanja po Evropi. S pevci je pritegnila tudi Alenka, kar je opozicija kasneje večkrat kritično omenila, pa ne zaradi tega, da bi zmerjala bando lopovov v Evropi, temveč zaradi veselja do petja. Iz njenega življenjepisa je znano, daj je med njenimi konjički tudi petje.

Če pa bi g. Grims znal vsaj malo italijansko, ne bi ustrelil takega kozla, kot ga je. Pevci niso peli o bandi lopovov, temveč pesem Rdeča zastava, bandiera pomeni v italijanščini zastava, ne pa banda, zato se tudi nikomur ni treba opravičevati. Gospod dalje tudi napačno tolmači pesem Hej, brigade, v kateri je verz »Na Slovenskem smo mi gospodar«, češ da vladajoča ekipa oz. rdeča orgija zastrašujoče sporoča državljanom, kdo ima sedaj oblast v Sloveniji. Pesem pa je nastala v času okupacije s strani tujih okupatorjev in brigade so prek pesmi sporočale, da tujci s tanki in vojsko v Sloveniji nimajo kaj početi in da jih bodo partizani nagnali, kar se je tudi res zgodilo.

Napisal sem že, da to ni bila državna proslava, temveč prireditev ob jubileju pevcev iz Trsta, opozicijo pa že vse leto moti, ker je bilo na njej preveč ljudi. Kako bodo g. Grims in njegovi preživeli, če se jim bodo letos Stožice ponovile. In kaj hujšega, Partizanski pevski zbor iz Ljubljane bo 13. aprila v Gallusovi dvorani proslavil svojo 70-letnico, ko je kot prvi in verjetno edini zbor uporniških enot v tedanji okupirani Evropi poleg boja proti okupatorjem tudi zapel svojim soborcem in jim s tem dvignil moralo.

Dan upora je bil prej res državni praznik z državno proslavo, pa jo je desna vlada odpravila (baje zaradi varčevanja – ljudje pa menijo, da sedanji desni opoziciji ni odgovarjalo, da praznujemo zmago nad okupatorji, s katerimi so predniki in še marsikateri današnji član opozicije tesno sodelovali in jim pomagali pobijati borce za svobodo domovine).

Na podlagi mnenj o prejšnjih časih upravičeno domnevam, da so g. Grims in njegovi sovojščaki pod udbo-komunajzarskim sistemom strašno trpeli in da so pri tem utrpeli zlasti strašne poškodbe glave in se nam zato lahko res smilijo zaradi travm, ki jih doživljajo. Tudi zvezd je videti vedno več – če se samo spomnim posnetkov iz letošnjih Dražgoš, kjer je bilo zvezd in njihovih, predvsem mladih nosilcev več kot prejšnja leta. Kam bo to prišlo? Saj ne bodo preživeli!

Ko že pripravljajo zakon o prepovedi zvezde, predlagam, da prepovedo še izdelavo in prodajo medenine, kajti prav iz te kovine je največ teh presnetih zvezd – in kako žarijo v soncu. Prepovedati pa bo treba tudi objavo zgodb o pobijanju celih mest, v katerih so živeli protestanti in jih je kardinal v Franciji ukazal vse pobiti, od otrok do starčkov, da se bo protestantska vera iztrebila – pa tudi zgodbe o pobijanju ljudi na Urhu morajo izginiti, gor so imeli domobranci le človekoljubno ustanovo za pomoč nevernikom, ti pa žal te pomoči niso znali preživeti. Če se to ne prepove, bo morda kak Janezov borec padel v zmoto in predlagal celo, da se tudi križ prepove, saj se je zgoraj navedeno dogajalo pod tem znakom.

Ali ne bi bil že čas, da pustijo zgodovino strokovnjakom in se kot prava opozicija začnejo brigati za izboljšanje stanja v Sloveniji brez zapravljanja za referendume o arhivih in pljuvanja po starih časih, v katerih so tudi sami pobrali vse, kar se je dalo, dosegli diplome, zgradili hiše itd., in se sedaj delajo, kot da se je zgodovina začela z junijem 1991. Pa še sosednji jezik naj se začnejo učiti, da bodo razumeli njihove stare pesmi in ne bodo zastave mešali z bando.

Anton Potočnik, Dobrova