Radio štUdent

1969. Kakšno leto je bilo to. Concorde, Neil Armstrong na Luni, Woodstock, leto prej Kubrickova Odiseja 2001, v Ljubljani ustanovijo Radio Študent. Kakšno optimistično leto. Svoboda misli. Tudi za železno zaveso, pri nas po zaslugi RŠ in podobnih svobodomiselnih združb. Za tiste, ki so si upali. Danes je svobodomiselnost privilegij shirane peščice intelektualcev. In ne izobražencev. Je trn v peti ujetnikom zahodne družbene paradigme, je trn v peti intelektualnim siromakom, ki ne zmorejo razmišljati in čutiti po svoje. Čeprav so mnogi izobraženi. Taki so tudi v Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOU), ki jim je RŠ trn v peti. Ker vsakič, ko mu prisluhnejo, lahko slišijo, da je kreativnost človeka v glasbi neskončna. In si lahko mislijo: gotovo ne samo v glasbi. Ampak oni tega ne razumejo. Tako kot najmočnejši fantek v peskovniku, ko se mu pridružijo kreativni otročički in se začnejo sproščeno igrati in ustvarjati in udejanjati bogastvo svojih idej. Ne more sodelovati ali pa jih vsaj opazovati, saj ne razume njihove razigranosti. Samo bebavo jih gleda. Vendar pa ima moč. Moč. Saj je najmočnejši. Nenadoma otrokom pograbi igrače in jih s svojo močjo uniči. Da predstavniki ŠOU vidijo vso to širino, kreativnost, različnost, drugačnost na RŠ, a tega ne zmorejo začutiti in zaužiti, je obžalovanja vredno. Sicer bi RŠ pustili pri miru. Tako pa ga hočejo pomendrati do neprepoznavnosti. Za njih prepoznavnosti, kot pravijo. Da bo prepoznaven kot druge radijske postaje. Te ljudje takoj prepoznajo, rečejo: to pa je Radio Salomon, to je pa Radio Hit, ej, to je Radio Center, super, tu pa odmeva Radio Ena, končno, spet Radio Mega, uh, Radio Hopla, Radio Hojladrija, madonca, Radio City, Radio Dobležiče pri Podčetrtku, Odmev, Robin, Antena, Top, Univox, Zeleni val... Zaradi pomanjkanja prostora moram končati z naštevanjem prepoznavnih radijskih postaj.