Tako pojmovanje sledi krščanskemu verovanju, da se človeško življenje začne v trenutku oploditve, s čimer dejansko nasprotuje vrhovni pravni normi, zapisani v 55. členu Ustave RS. S tem zanika tudi 35. člen Ustave (nedotakljivost človekove duševne in telesne celovitosti), saj ženske, ki iz različnih razlogov čutijo in sklepajo, da nosečnosti ne morejo nadaljevati, potencialno izpostavlja psihofizičnim tveganjem.
Zaskrbljene smo, ker stranka SMC v svoji argumentaciji med vsemi zakonodajami najprej navaja zakonodajo Irske, ki abortus najstrožje prepoveduje, in šele nato izpostavi »številne težave«, povezane z njegovo prepovedjo. Namesto da bi poudarila ustavno in izvedeno zakonsko pravico žensk do samoodločbe o lastnem telesu, poziva k presoji o tem, »ali bi lahko življenje vendarle ohranili«. Kdo pa so tisti, ki imajo pravico odločati namesto žensk o njihovih življenjskih (reproduktivnih) poteh? Prav tako neumestni sta izjavi, da je ženskam, »ki nenačrtovano zanosijo«, nujno treba svetovati »o prednostih rojstva otroka« in da je »bolje dovoliti splav«, ko otrok zares ni zaželen. Oboje sporoča, da je treba vsak abortus dobro pretehtati z nekakšne »objektivne«, ženskam nadrejene instance. Tako izjavljanje ne upošteva etičnih vidikov (pravica žensk do integritete, zdravja in življenja), temveč grobo posega v pravico, ki se najbolj odraža prav v avtonomnem razpolaganju z lastnim telesom in negovanju lastne duševnosti in življenja. Ideje o obveznosti svetovanja, ki ponavadi vzniknejo ob teh razpravah, izražajo pokroviteljski odnos do žensk, saj jih obravnavajo kot ljudi, ki niso sposobni presojati o svojem življenju brez usmerjanja strokovnjakov. Taka »inovacija« bi pomenila popolno nazadovanje na področju strok, ki spremljajo ženske v času nosečnosti, in povečan nadzor, kar je tudi s pravnega vidika sporno. Te izjave SMC odražajo neprikrito nazadnjaški odnos do reproduktivnega, seksualnega in celostnega zdravja žensk.
Predlagamo, da se SMC začne ukvarjati z vprašanji in sodobnimi, družbeno konstruktivnimi odgovori na področju zdravja in blagostanja žensk (ureditev zdravstva posebej na področju reproduktivnega, seksualnega in celostnega zdravja, otroškega varstva, šolstva, delovnih mest, porodniške za očete, mehanizmov za usklajevanje poklica in družine, umetne oploditve samskih žensk, učinkovitejše zaščite pred nasiljem in opredelitev raznovrstnih oblik družin) in na področju zdravja in blagostanja otrok in mladih.
Skupina FemA, zanjo mag. Polona Mesec, doc. dr. Renata Šribar, prof. dr. Tanja Rener, doc. dr. Alja Adam, izr. prof. dr. Vesna Leskošek, doc. dr. Nina Vodopivec, doc. dr. Mojca Urek, doc. dr. Metka Mencin Čeplak, dr. Alenka Spacal
