Okrogle mize so se udeležili specialni pedagogi iz vse Slovenije. Njen namen je bil seznaniti javnost z delom specialnega pedagoga v času sprememb na področju zakonodaje, diagnosticiranja, terapevtskih pristopov in vključevanja otrok z novimi sindromi v večinske vzgojno-izobraževalne ustanove. Srečanje je omogočilo izmenjavo različnih izkušenj in stališč ter predstavilo prepreke, s katerimi se vsakodnevno soočajo pri svojem delu.
Po predstavitvi študijskega programa specialne in rehabilitacijske pedagogike, ki se izvaja na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, so specialni pedagogi iz svoje prakse predstavili delo specialnega pedagoga v uresničevanju pravic do izobraževanja, ki jih osebam z motnjo v duševnem razvoju zagotavlja zakonodaja, predstavili so celostno podporo tima mobilne službe šoli, otroku in družini, delo specialno-rehabilitacijskega pedagoga na večinski osnovni šoli, vlogo specialnega in rehabilitacijskega pedagoga pri izvajanju dodatne strokovne pomoči, prevzemanje odgovornosti v procesu izobraževanja oseb z okvaro vida in projektno delo kot priložnost tudi za odrasle osebe s posebnimi potrebami.
Sprejeti so bili sklepi, ki bodo posredovani ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport: vsem učencem s posebnimi potrebami po zakonu o OŠ je treba zagotoviti kakovostno vzgojo in izobraževanje, to pa pomeni v skladu z zakonodajo organizirati zgodnjo obravnavo v obdobju od rojstva do vključitve otroka v organizirano obliko vzgoje in izobraževanja. Poudariti velja, da morajo biti zgodnje obravnave in dodatne strokovne pomoči deležni tudi otroci, ki niso vključeni v organizirano obliko vzgoje in izobraževanja.
Pomembno je, da v razvojnih oddelkih specialni pedagog pridobi ustrezen naziv, saj dosedanje poimenovanje »vzgojitelj v razvojnem oddelku« ni ustrezno, saj je ta po izobrazbi specialni pedagog ali defektolog. Za učinkovito vključevanje učencev z dvojnimi diagnozami v izobraževalne ustanove morajo sodelovati strokovni timi.
Specialnim pedagogom in mobilnim učiteljem je treba zagotoviti financiranje stalnih strokovnih izpopolnjevanj, saj so ta običajno precej dražja kot izobraževanja, namenjena drugim pedagoškim delavcem. Opredeliti je treba materialne stroške in prostorske pogoje za izvajanje dodatne strokovne pomoči v vrtcih in večinskih šolah, zakonsko in sistemsko urediti položaj mobilne službe in mobilnega učitelja za izvajanje dodatne strokovne pomoči.
Za učinkovito delovanje mobilne službe je treba pripraviti program dela. Interdisciplinarni tim mora podpirati delo mobilnega učitelja s svetovalno storitvijo. Tim sestavljajo svetovalna služba ter različni strokovni sodelavci s področja medicinske rehabilitacije, torej delovni terapevt, fizioterapevt, logoped, medicinska sestra in zdravnik. Dodatno strokovno pomoč naj izvajajo strokovno usposobljeni specialni pedagogi in ne učitelji. Javnost je treba ozavestiti, da dodatna strokovna pomoč ni učna pomoč.
Mobilnim učiteljem je treba povrniti materialne in potne stroške ter stroške, povezane z zavarovanjem zaposlenih in avtomobilov, ki nastajajo pri izvajanju dodatne strokovne pomoči. Mobilnim učiteljem je treba omogočiti napredovanje v strokovne nazive.
V varstveno-delovnih centrih morajo biti zaposleni specialni pedagogi, ki bi odraslim osebam omogočili ohranjanje pridobljenega znanja. Za razvoj stroke in uspešno ter učinkovito delovanje je potrebno timsko povezovanje med ustanovami in medsebojno izmenjavanje izkušenj. Pričakujemo nemoteno medresorsko sodelovanje vseh treh ministrstev: ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstva za zdravje. Treba je okrepiti sodelovanje med Društvom specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije in Pedagoško fakulteto v smislu predstavitve dobre prakse študentom specialne in rehabilitacijske pedagogike.
Nemudoma je treba imenovati institucije, ki bodo opravljale druge strokovne naloge (svetovalne storitve, izposoja didaktičnih materialov in pripomočkov, učbenikov in strokovnih gradiv, razvijanje stroke, organiziranje in izvajanje strokovnega izobraževanja ter izpopolnjevanja strokovnih delavcev, šolanje na daljavo, organiziranje in izvajanje seminarjev za starše); hkrati pa oblikovati kriterije za imenovanje in delovanje teh institucij. Nujno je treba spodbujati strokovne delavce za pisanje člankov in za raziskovalno delo.
Stanka Grubešič in Isabelle Morel Bera, predsednici sekcij
