Izvrševanje zakonov in pooblastil v imenu države ne pomeni sedenje v uradih in tiskanje upravnih odločb in sklepov, temveč odgovorno izvrševanje zakonov in pooblastil, ki urejajo državne pristojnosti v razmerju do državljanov in pravnih oseb. V želji po večji učinkovitosti državnih organov in lovljenju zakonskih rokov ter povečevanju učinkovitosti z manj uradniki bo slednje zagotovo slabo vplivalo na kakovost odločanja in ne bo kaj prida koristilo uporabnikom, pa naj si gre za fizične ali pravne osebe. Vsak na hitro opravljen postopek oziroma odločitev upravnega organa ima lahko za posledico uporabo ustreznih pravnih sredstev pri pristojnem ministrstvu in tudi sodno varstvo, kar ni niti slučajno v prid učinkovitosti in pocenitvi dela državne uprave in uprav lokalnih skupnosti, še najmanj pa koristi uporabnikom javnega servisa.
Da ne bo pomote, govorim o neposrednih operativnih izvrševalcih zakonov ter pooblastil države Slovenije in ne o visokem uradništvu, kjer se pomanjkanje strokovnega znanja in upravnih veščin prepogosto nadomešča z zunanjimi strokovnjaki, ki za dober denar po podjemnih pogodbah opravijo zahtevnejše projekte, ki bi jih sicer morali opraviti redno zaposleni visoki uradniki, ki so za zahtevnejša opravila tudi plačani, saj je njihova plača premo sorazmerna z njihovim uradniškim nazivom, stopnjo izobrazbe, zahtevnostjo in obsegom dela ter dodatki, ki jim jih določa akt o sistemizaciji in organizaciji delovnih mest.
Sindikat državnih organov Slovenije zastopa ekonomske in delovno pravne interese najširše strukture javnih uslužbencev državne uprave, javnih zavodov in uprav lokalnih skupnosti, ki so žrtev nepremišljenih posegov države, ko gre za zmanjševanje števila delovnih mest in neustrezna nižanja sredstev za redno delovanje. Vlade ne moti, da je za 10 odstotkov zmanjšano število pravosodnih policistov in drugih zaporskih uslužbencev, ki svoje delo opravljajo neposredno z zaporniki, in niti ne ve, da Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij ne more izvršiti odobrenih in prepotrebnih dodatnih zaposlitev, ker za kaj takega nima denarja. Kolegi iz Zavoda za gozdove Slovenije so mi pokazali dokument, kjer se število zaposlenih zmanjšuje za 5 odstotkov, kar pomeni, da se odgovorni sploh ne zavedajo pomena javne gozdarske službe, ki naj bi strokovno in zakonsko varovalno skrbela za 58,5 odstotka slovenskega ozemlja, ki je poraščeno z gozdovi. Nikogar, razen gozdarjev, ne skrbi, da je po žledolomu pospravljenih le 20 odstotkov prizadetih gozdov, ker pač lubadar ne napada pod »lubjem« v vladnih kabinetih.
Že nekaj let se ne nadomešča odhajajočih operativnih uslužbencev davčne uprave, kar zagotovo zmanjšuje učinkovitost davčne inšpekcije, nadzora davčnih zavezancev in izterjave davščin, zato se ne morem znebiti občutka, da se vse to počne namerno in v korist dobro povezanih ekonomsko ter politično močnih družbenih skupin, ki jim aktualno stanje fiskalne politike še kako odgovarja.
Z vsem spoštovanjem do skromno plačanih policistov, a vendar me moti, da se je vsak minister za notranje zadeve pripravljen ločeno pogajati, ko gre za policijo, nikoli pa ni neke prave volje, ko gre za ostale javne uslužbence državnega aparata in neuradniškega dela javnega sektorja, ki niso prav nič manj pomembni za naše ljudi in delovanje toliko želene evropske Slovenije.
Pričakujem, da se bo našlo kar nekaj takih, ki jih bo moje skromno pisanje vznemirilo, zato jim naj že vnaprej pojasnim, da sem prepričan vsaj toliko, kot so prepričani gozdarji, pravosodni policisti, cariniki, geodeti ter uslužbenci Dursa, inšpekcij, ministrstev, javnih agencij, upravnih enot in občin, ki predlaganemu dogovoru nasprotujejo. Naj še posebej omenim javne uslužbence iz plačne skupine »J«, ki so zaradi nezadovoljive skrbi vlade in njenih delodajalcev že na zajamčenih plačah in jim naši pogajalski »rezultati« prav nič ne koristijo.
Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije
