Diplomati Velike Britanije so s pomočjo kanadskih kolegov v torek vodili prizadevanja za dosego kompromisa, ki bi preprečil veto stalnih članic VS in prepričal šesterico neopredeljenih nestalnih članic, da podprejo resolucijo, ki bi Iraku dala novo zadnjo možnost za razorožitev. Tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer pa je zatrdil, da se bo glasovanje o resoluciji še ta teden, čeprav naj bi se v State Departmentu zavzemali za odlog, če bo obstajala možnost za pridobitev večje podpore. Pogajanja med neopredeljenimi članicami VS (Čile, Kamerun, Angola, Gvineja, Pakistan, Mehika) in Veliko Britanijo se vrtijo okoli časa, do katerega bi moral Irak dokazati, da se resnično razorožuje. Na sedežu ZN krožijo različne informacije o pogajanjih. Tako naj bi govorili o določitvi 12 nalog, ki jih mora Irak izpolniti do določenega roka, nakar bi inšpektorji ugotovili, ali je to storil in če je, bi postavili nove roke do končne razorožitve. Če bi Irak padel na izpitu, pa ga čaka vojaško posredovanje. Britansko-ameriško-španski predlog, ki je bil sprva podan pred tednom dni, je bil v petek dopolnjen z določitvijo 17. marca kot zadnjega roka za Irak, da sprejme strateško odločitev in se začne resno razoroževati. Velika Britanija si močno prizadeva za drugo resolucijo zaradi velikega nasprotovanja domače javnosti vojni, sodeč po izjavah ameriških predstavnikov, pa je Washingtonu vseeno, če bo resolucija sprejeta. Med diplomati na ZN vlada mnenje, da so ZDA pripravljene nekoliko popuščati le zaradi Velike Britanije, ki je njihova edina resna zaveznica za sodelovanje v vojni proti Iraku. Za potrditev resolucije je potrebnih devet glasov v 15-članskem VS, vendar ne sme nobena od petih stalnih članic glasovati proti. Francija in Rusija sta že napovedali, da bosta glasovali proti, zato Washington potrebuje vsaj potrebno večino pozitivnih glasov, da lahko trdi, da ima vsaj moralno podporo. Kitajska resoluciji prav tako nasprotuje, med nestalnimi članicami pa sta se proti njej in proti vojni opredelili tudi Nemčija in Sirija. Preostalih šest neopredeljenih držav je v torek predlagalo, da bi Iraku dali 45 dni za razorožitev, vendar je Fleischer v Washingtonu to zavrnil, kot predolgo odlašanje. Američani naj bi bili pripravljeni sprejeti rok največ deset dni od sprejetja resolucije. Britanski veleposlanik pri ZN Jeremy Greenstock je za televizijo CNN dejal, da naj nihče ne razmišlja dlje od konca marca. Ameriški predsednik George Bush je v torek nadaljeval s telefonskimi klici svetovnim voditeljem in je med drugim govoril s predsednikom Mehike Vicentejem Foxom, predsednikom Angole Jose Eduardom dos Santosom, predsednikom Čila Ricardom Lagosom ter premieroma Španije Jose Mairo Aznarjem in Italije Silviom Berlusconijem. Obrambni minister Donald Rumsfeld je ponovno poskrbel za zaplet, ko je dejal, da imajo ZDA načrte za vojaško posredovanje tudi brez Velike Britanije. Kasneje je pisno pojasnil, da ni nobenega dvoma v britansko sodleovanje. Namestnik ameriškega obrambnega ministra Paul Wolfowitz, ki velja za enega glavnih zagovornikov vojne proti Iraku, je v torek združenju vojnih veteranov zatrdil, da bodo imele ZDA na svoji strani veliko koalicijo držav. Menda je njihovo število krepko dvomestno, vendar pa nekatere ne želijo biti imenovane. Wolfowitz je dejal, da bodo ponosno imenovane ob pravem času. Nekateri predstavniki mednarodne skupnosti pa so se zavzemali za mir. Prvi govornik na torkovem odprtem zasedanju VS je bil veleposlanik Iraka Mohamed Alduri, ki je zatrdil, da je njegova država že sprejela strateško odločitev o razorožitvi in popolnoma sodeluje z mednarodnimi inšpektorji UNMOVIC in IAEA. Ponovil je obtožbo, da si ZDA prizadevajo za vojno proti Iraku, da prevzamejo nadzor nad njegovimi naftnimi viri in zaprosil VS ter generalnega sekretarja ZN Kofija Annana, naj zaustavita agresijo na Irak. Poudaril je, da je treba spor reševati mirno in z dialogom ter opozoril, da bo vojna prinesla katastrofo. Odpravnik poslov malezijske misije Zainudin Jahja, ki predseduje skupini neuvrščenih, je člane VS dramatično pozval, naj v imenu človečnosti zavrnejo vojno. Neuvrščeni predstavljajo dve tretjini človeštva, ki je proti vojni, zato preprečitev vojne proti Iraku nikakor ne bo nečastno dejanje. Veleposlanik Južne Afrike Dumisani Kumalo je poudaril, da milijoni po svetu zavračajo vojno, vendar meni, da je razprava v ZN že prešla sam Irak in gre zdaj za preoblikovanje svetovnega reda. "Z vojsko ni mogoče prinašati dmeokracije in izboljševati človekovih pravic," je dejal Kumalo. Stalni opazovalec Arabske lige Jahja Mahmasani je opozoril, da so na nedavnem vrhu Arabske lige menili, da bo napad na Irak napad na vse arabske države. Iranski veleposlanik Javad Zarif je prepričan, da vojna ne bo izboljšala ničesar, in da ne moralno ne politično ni sprejemljivo, če o vojni ali miru odločajo dejavniki, kot je mesečina, vreme, nestrpnost vojakov in podobno. Proti vojni so se izrekli tudi predstavniki Alžirije, Egipta, Libije, Belorusije, Kube, Nove Zelandije, Brazilije in drugi. Indijski veleposlanik Vijay Nambiar je pozval k ohranjanju pritiska na Irak, vendar lahko po njegovem uporabo sile odobri le VS. Veleposlanik Nove Zelandije Don Mackay je odločno zatrdil, da je proti vojni brez odobritve VS in da sedaj še ni čas za takšno odobritev. Najostrejši je bil kot ponavadi predstavnik Kube Bruno Rodriguez Parrilla, ki je zatrdil, da bo vojna zadala smrtni udarec VS in ZN, uničila demokracijo v mednarodnih odnosih in svet izpostavila na milost in nemilost preventivnim vojnam. Ameriškemu stališču, da se Irak še ni razorožil ali odločil za popolno in brezpogojno sodelovanje z inšpektorji, se je pridružil tudi Kuvajt. Veleposlanik Mohamed Abulhasan je izrazil podporo predlogu resolucije, ker predstavlja izraz odločnosti VS proti iraškemu izzivanju mednarodne skupnosti. Avstralski veleposlanik John Dauth je povedal, da Irak ni spremenil odnosa in da ne sodeluje, kot bi moral. Avstralija meni, da podaljševanje inšpekcij ne bo pomagalo, če se Irak ne odloči za sodelovanje. Ameriško stališče so podprle tudi Islandija, Južna Koreja, Singapur, Albanija in Turčija. Albanski veleposlanik Agim Nešo je ZDA podprl popolnoma, rekoč, da sama odsotnost vojne še ne pomeni miru. Veleposlanik Turčije Altaj Cengizer je največ časa porabil za odvračanje kritik na račun svoje države in dajanje zagotovil glede povojne ureditve Iraka. Zatrdil je, da se Turčija ne prodaja za najvišjo ceno, kot to trdijo nekateri, ter zatrdil, da se njegova država zavzema za ozemeljsko celovitost Iraka in nikakor ne misli okupirati kurdskih območij na severu. Podobno kot med članicami VS, pa se je tudi med nečlanicami našlo nekaj neopredeljenih zagovornikov kompromisa. Kanadski veleposlanik Paul Heinbecker je opozoril na žalostno dejstvo, da je VS globoko razdeljen, in da delitve ogrožajo glavno nalogo ZN, to je ohranjanje kolektivne varnosti. Heinbecker je dejal, da imata obe strani po svojem prav, zato je treba najti kompromis. Spomnil je, da je Kanada že 18. februarja predlagala postavitev ključnih razorožitvenih nalog za Irak in rokov za njihovo izpolnitev. Heinbecker je predlagal, da Iraku dajo še tri tedne, preden bo potrebna uporaba sile. Norveški veleposlanik Ole Peter Kolby obžaluje dejstvo, da Irak še vedno ne sodeluje popolnoma, vendar se je zavzel za nadaljevanje inšpekcij, dokler te prinašajo rezultate. Istega mnenja je tudi veleposlanik Švice Jeno Staehelin.