Preostali proizvajalci embaliranih vod na slovenskem trgu smo zgroženi nad objavami. Tovrstno ocenjevanje kakovosti vod je sporno in za potrošnike zavajajoče iz več razlogov.
Nedopustno je, da se ljudi zavaja z objavljanjem rezultatov nestrokovno izbranih, izvedenih in interpretiranih genotoksikoloških testov.
Kakovost in zdravstvena ustreznost naravne mineralne, izvirske in namizne vode se namreč ugotavlja in zagotavlja na podlagi meritev fizikalno-kemijskih in mikrobioloških parametrov in dopustnih vrednosti za posamezne parametre, ki jih predpisuje Pravilnik o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi (Ur. l. RS 50/2004). Ugotavljanje morebitne genotoksičnosti ni predpisano, niti na ravni EU. Embalirane vode med drugim sodijo v kategorijo živil, zato je njihova ustreznost oziroma kakovost pod stalnim nadzorom ustreznih državnih organov.
Za strokovno pojasnilo je Združenje polnilcev embaliranih vod Slovenije GIZ zaprosilo strokovnjakinjo prof. dr. Metko Filipič z Nacionalnega inštituta za biologijo, Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka, ki ima kvalifikacije, dolgoletno prakso in mednarodne izkušnje za izvajanje testov genotoksičnosti po mednarodnih standardih:
»Zakonsko neobvezni biološki testi so nedvomno izredno pomembni in koristni pri ugotavljanju potencialne škodljivosti za zdravje ljudi zaradi prisotnosti genotoksičnih snovi, vendar je pomembno, da so testi pravilno izbrani in izvedeni v skladu z mednarodnimi priporočili in standardi. Ena sama vrsta biološkega testa sicer da podatek o morebitni genotoksičnosti, vendar pa za sklepanje o vplivu na tako kompleksen sistem, kot je človek, potrebujemo znanstveni dokaz. Dobljeni rezultati morajo biti potrjeni s ponovljenimi neodvisnimi poskusi.
Za ocenjevanje tveganja zaradi genotoksičnosti je nujno testiranje z več testnimi sistemi, ker zgolj na osnovi enega testa nikakor ni mogoče sklepati o možnih tveganjih za zdravje ljudi. Testi na čebulicah oziroma rastlinah zagotovo niso tisti, na osnovi katerih bi lahko trdili, da je določena voda (pitna ali embalirana) primerna za uživanje. Razlika med rastlino in človekom je enostavno preveč velika, da bi lahko enostavno sklepali, da jih bo v primeru, če voda povzroča poškodbe kromosomov pri rastlini, tudi pri ljudeh. Ta test je namreč namenjen predvsem testiranju genotoksičnih vplivov okolja, npr. odpadne vode, površinske vode, onesnažena zemlja in podobno. Uporablja se predvsem kot kazalnik, da so v okolju prisotne genotoksične snovi, ter za ocenjevanje vplivov na druge rastline, nikakor pa ne za neposredno sklepanje o posledicah za ljudi.
Za predvidevanje in ocenjevanje učinkov na ljudi se uporabljajo testi, za katere je dokazano, da dobro zaznavajo karcinogene snovi in omogočajo predvidevanje tveganj za zdravje ljudi. Evropska agencija za varno hrano (EFSA) je leta 2011 objavila znanstveno mnenje o strategijah testiranja genotoksičnosti za oceno varnosti hrane (http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/doc/2379.pdf), pri oblikovanju katerega sem tudi sama sodelovala. V tem mnenju je jasno opredeljeno, da mora v prvi stopnji testiranje vključevati Amesov test na bakterijah in in vitro test mikrojeder (za ugotavljanje poškodb kromosomov) na sesalskih celicah. Če je kateri od teh dveh testov pozitiven, je treba potrditi, da se ugotovljena genotoksičnost izrazi tudi in vivo z ustreznim testom na živalih. V tej strategiji testiranja nikjer ni omenjena možnost uporabe podatkov, dobljenih na rastlinskih testnih sistemih, kot je test s čebulo za ocenjevanje varnosti hrane.
Pred leti smo na našem inštitutu izvedli analizo 15 različnih vod slovenskih proizvajalcev embaliranih vod v Sloveniji. Uporabljena sta bila Amesov test ter test komet s človeškimi jetrnimi celicami, testirali pa smo koncentrirane in nekoncentrirane vzorce embaliranih vod. Analiza je pokazala, da nobeden od analiziranih vzorcev ni bil genotoksičen ali z drugimi besedami, da ni vseboval snovi, ki povzročajo raka.«
Lea Žbontar Zver, direktorica Združenja polnilcev embaliranih vod Slovenije
