V omenjenem odstavku v Vašem prispevku, gospod Goljevšček, ste si namreč drznili zapisati tole: »Zato je bilo povsem utemeljeno, da je osemdeset let kasneje postal (Maister) vzornik civilni družbi, ki se je borila za pravično mejo v Istri. Ta je začela z organizacijo prvih vsakoletnih proslav GEOS-u (v slovenskem geografskem središču), ki pa jih je po štirih letih Janševa vlada dobesedno pohodila in uvedla proslave, primerne koristim političnih ciljev, s čimer pa so se črtala Maistrova izročila in bistvo njegove ljubezni do domovine.«
Gospod Goljevšček! Pred mnogimi leti, natančneje leta 1994, je Slovenska demokratska stranka, ki je imela tedaj še svoje prostore na Komenskega 11, v preddverju pisarne našega glavnega tajništva odkrila doprsni kip Rudolfa Maistra. Izkazana mi je bila velika čast, da je predsednik Janez Janša odkritje spominskega obeležja zaupal prav meni, zato me je Vaše pisanje še posebej prizadelo.
In ko smo se bili iz prostorov na Komenskega prisiljeni preseliti, je Maistrov doprsni kip, tako kot Pučnikov ob njem, odšel z nami; če Vas bo pot kdaj zanesla v Ljubljano na Sternenovo 8, si lahko oba kipa od blizu ogledate.
Vsekakor pa mi dovolite, da sem ogorčena nad Vašim pisanjem, saj ste se pridružili vsem tistim, ki potrjujejo le to, da je v naši državi zares za vse kriv le Janez Janša, tisti, ki si je in si še vedno prizadeva, da Maistrov spomin ob vsakokratni pomembni obletnici dostojno počastimo. Žal mi je, da ste stopili v ta čoln.
Le še to. Če boste v prihodnosti morda kdaj slišali, da je nekdo pred obrambnim ministrstvom ali kjer koli v Sloveniji zrušil kip Rudolfa Maistra, bodite prepričani, da je to storil Janez Janša, kajti on rad počne take stvari » na neugotovljenem kraju ob neugotovljenem času in na neugotovljen način«.
Vera Ban, Ljubljana
