V naših strankah in nato posredno v našem parlamentu odloča moška večina, zato tudi ni pričakovati naprednih političnih sprememb.
Z. Janković je zrušil predsednico vlade, v SD pa so strankini organi, kjer prevladujejo moški, obšli vse zahteve, naj stranka spoštuje na kandidatnih listah načelo zadrge, in predsednik dr. Igor Lukšič se je paševsko postavil na prvo mesto te liste ter odrinil evropski poslanki na drugo in tretje mesto. Lep in spodbuden zgled?! Druge parlamentarne stranke so ravnale podobno. Velja pa, da čim manj ima stranka možnosti izvolitve, tem prej bo ženska na prvem mestu…
Vendar gre zdaj za evropske volitve, kjer so vatli drugačni. Po Evropi harači duh Lehman's Brothers, ki godi tistim neoliberalcem, ki želijo imeti ljudi vsaj pod kontrolo, če že ne v oblasti. Takemu sistemu je naklonjena vsa evropska (in naša) desnica (Evropska ljudska stranka, EPP ter naše SDS, NSi, SLS). V vseh evropskih inštitucijah ima skupina EPP relativno večino in diktira svojim poslancem, da glasujejo v skladu z desnimi načeli, celo v nasprotju z ustavami držav, iz katerih ti prihajajo. Za delujoče v neskladju s slovensko ustavo so se v EP izkazali Zofija Mazej Kukovič, L. Peterle, M. Zver in polovično Romana Jordan. Glasovali so proti svobodnemu odločanju žensk o lastnem telesu.
Če bo ta opcija na prihajajočih volitvah zmagovita, se bodo nadaljevali politika pošiljanja trojk, zategovanje pasu delavcem, nadaljnja komercializacija in privatizacija socialnih storitev, ukinjanje vse bolj osiromašene socialne države, zmanjševanje podpore uresničevanje človekovih pravic žensk itd.
Edina strankarska formacija, ki se bi lahko na teh volitvah zoperstavila temu bloku ljudskih strank, je Partija evropskih socialistov (PES), ki ima obširen program za omejitev haračenja po ljudeh. Omejila bi tudi kompetence evropski komisiji in dala večjo moč parlamentu. Edina stranka v tem evropskem bloku je SD. Njeni poslanki Tanja Fajon in Mojca Kleva Kekuš sta postorili marsikaj, da sta v okviru svojih možnosti zmehčali trdo desničarsko vladavino (Tanja Fajon je dosegla ukinitev vizumov za jugovzhodno neevropsko Evropo, Mojca Kleva pa je dosegla, da se je začela Evropa bolj ukvarjati z davčnimi oazami itd.).
Ostale strankarske združbe so praktično manjšinske. V liberalnem bloku sta Jelko Kacin in Ivo Vajgl (zdaj v DeSUS). Pozitivni Sloveniji se spričo svojih notranjih težav ni uspelo uvrstiti v nobeno evropsko strankarsko skupino. Pri zelenih in manjših skupinah nimamo nikogar itd., vendar za Evropo, za njeno glavno usmeritev te stranke ne pomenijo mnogo.
Kljub temu pa se nam na teh evropskih volitvah ne obeta le velik spopad med EPP in PES, ampak tudi rast raznih evroskeptičnih desnih strank in okrepitev proevropskih, a tudi levih evroskeptičnih strank. Stranke, ki se v Sloveniji samoumeščajo levo od SD, so se zelo razdrobile, zato so se jim možnosti za vstop v EP bistveno zmanjšale. Če hočemo svoj glas učinkovito uporabiti, nam ne preostane nič drugega, kot da stisnemo zobe in volimo SD (še bolje socialne demokratke). Naše nestrinjanje s SD si prihranimo za državnozborske volitve.
Ženske na Slovenskem smo si samo navidezno z zakonsko 40-odstotno kvoto enega spola zagotovile malo večje možnosti za izvolitev pri volitvah za evropski parlament. Zakonsko ni bila sprejeta zahteva vseh ženskih skupin, ki zahtevajo pariteto, kar bi pomenilo, da morajo biti kandidacijske liste sestavljene po sistemu zadrge in ženske na čelu strankarske liste svoje stranke vsake druge volitve. Zakon določa le, da mora biti na prvih štirih mestih eno mesto rezervirano za kandidata/-tko manj zastopanega spola. Velja pa preferenčni glas, žal ne absolutni. Upanje, da bodo preferenčni glasovi spremenili vrstni red in izrinili prvouvrščene privilegirane moške ter jih zamenjali s kakšno žensko, ni realno, razen pri SD.
Klub temu, volivke in volivci, oddajte svoj preferenčni glas kandidatki, ki ji najbolj zaupate, in s tem opozorite vse stranke, da ne odobravate njihovega teptanja enake pravice žensk – ne le voliti, ampak tudi biti izvoljene.
Živa Vidmar, Ljubljana
