– Odločno nasprotujem totalni razprodaji družbenega premoženja, ki jo zagovarja politična elita, diktirajo pa Bruselj in njegovi somišljeniki. Ko bomo pod ceno prodali še tisto, kar nam je ostalo (Luka Koper, Telekom itd.), sprašujem našo vlado, kaj bomo tedaj še odprodajali ob grozljivo visoki tuji in domači zadolženosti, ki krepko presega zadolženost bivše Jugoslavije.

– Takoj in neodložno je treba sprožiti ustrezne postopke, potrebne za združitev oz. ukinitev najmanj polovice občin, ki jih je v majhni, visoko zadolženi Sloveniji 212; med njimi tudi take, ki ne izpolnjujejo z zakonom določenih pogojev, in finančno zelo šibke. Kot primer našega absurda navajam podatek, da ima najmanjša občina v ZDA okrog 6 milijonov prebivalcev. Realizacija tega ukrepa bi za državni proračun pomenila veliko finančno razbremenitev, čeprav politično, pravno in organizacijsko ni enostavna, mar ne varčujemo?

– Če bruseljski birokrati menijo, da morajo varčevati pri svojih plačah medicinske sestre, policisti, gasilci in vojaki, potem naj znižanje plač občutijo vsi od predsednika republike do predsednika vlade, ministrov, državnih sekretarjev, načelnikov oddelkov vladnih služb, šefov posameznih odsekov, tajnic... Seveda mora biti znižanje plače v absolutnem proporcionalnem razmerju z višino konkretne plače, da ne bi bili delavci z bistveno nižjimi plačami bolj obremenjeni od že naštetih.

– Po hitrem postopku naj se uvede cerkveni davek; verske skupnosti bodo s tem postale samostojne v splošno zadovoljstvo slovenskega naroda, ki je doživel pravi stres, ko je izbruhnil finančni škandal, v katerega je bila vpletena slovenska Katoliška cerkev, ob mili kazni Vatikana cerkvenima dostojanstvenikoma slovenske cerkve.

– Del upokojencev že varčuje, in to kar po sili zakona plačuje od 1. 1. 2014 akontacijo na dohodnino, tudi mene je doletela ta sreča. Za to je potrebna kratka obrazložitev.

Sprememba zakona o dohodnini (Ur. l. št. 93/2013) s 1. 1. 2014 olajšavo za starost po 65. letu ukinja. Zaradi navedenega je pri prejemnikih pokojnin, starejših od 65 let, po 1. 1. 2014 prvič nastopil davčni odtegljaj pri višini pokojnine nad 1095,10 evra.

Prejemniki pokojnin, starejši od 65 let in s pokojnino višjo od 1332,03 evra, zaradi ukinitve olajšave za starost nad 65 let po 1. 1. 2014 plačujejo višji znesek akontacije dohodnine kot do 31. 12. 2013.

Že citirano novelo zakona je parlamentu predlagala vlada naše prve brhke premierke in upokojenci smo po sili zakona začeli varčevati za kritje vseh izgub naše partitokracije, cerkve, tajkunov, nesposobnosti vladnih ekip, zahtev bruseljske birokracije in še bi lahko našteval. Izjemno zanimivo pa je dejstvo, da o sprejemu novele zakona o dohodnini nisem zasledil nič napisanega pa tudi naš minister za zunanje zadeve g. Karel Erjavec je o za nas upokojence občutljivi temi modro molčal, čeprav smo upokojenci njegova volilna baza in je z našo pomočjo dosegel zavidljivo ministrsko kariero. Tudi njegove aspiracije po evropskem parlamentu so bile zabeležene in kasneje ustrezno izražene.

– Gospodje v slabi banki niso uspešni, zato naj se njihova plača takoj zniža;

– Ker vsi varčujemo, morajo tudi sodišča vseh stopenj. Delo sodnika visoko spoštujem in cenim; če pa stori napako, naj jo plača on, ne davkoplačevalci, kakor je pri nas v praksi. V proračunu se bo to poznalo.

– Nisem jugonostalgik, ampak SDK – Služba družbenega knjigovodstva v takratni Jugoslaviji je bila nekaj pametnega za Balkance. Plače ni bilo mogoče izplačati, če niso bili vplačani vsi prispevki za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevki za otroško varstvo. Člane takratne vlade, ki je to tako koristno in potrebno banko naklepno uničila, likvidirala, se najprej politično in moralno diskvalificira in postavi na sramotilni oder, saj si oškodovanj, jeze, strahu pred bodočnostjo delavcev, ki so šele v pokojninskih postopkih ugotovili, da nimajo plačanega pokojninskega zavarovanja in kot posledica tega ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev pravice do starostne ali invalidske pokojnine po invalidskopokojninskih predpisih.

Realist sem, in če bo vsaj nekaj teh mojih dobronamernih sugestij sprejetih in uveljavljenih, bom vesel, saj bo to v dobro moje domovine Slovenije, ki nezadržno propada, postaja vedno bolj podobna banana republiki; državljanom te republike pa se v 21. stoletju sredi demokratične Evrope obeta suženjstvo na lastni zemlji, suženjstvo sui generis.

Miroslav Vdovč, Ljubljana