Janševa preobrazba iz poudarjenega komunista v skrajnega antikomunista z dodatkom aktivnega pripadnika RKC izraža njegov značaj pri vodenju politične stranke SDS. Po prevzemu položaja od dr. Pučnika je kot vladajoči absolutist ustvaril politično združbo, v kateri vodi svoje pokorne pripadnike. Vse od vstopa v aktivno politično življenje stremi za doseganjem vodstvenih položajev. Izhodišče sedanjega nivoja mu je ustvaril kolega Bavčar, kar je v nadaljnjem življenju polno izkoristil. Dospel je celo do tega, da ga oboževalci razglašajo za ustanovitelja slovenske države. Iz časa, ko se je slovenski narod enotno in učinkovito uprl oblastnim ambicijam, izraženim iz Beograda. Med Slovenci, ki so tedaj javno ustvarjali pogoje za priznanje državne samostojnosti, sedanjega zapornika J. J. ni bilo. Je pa vstopil v družbene odnose in jih uveljavljal osebnim ambicijam ustrezno takoj, ko je bila podstat ustvarjena. Bil je prvi minister za obrambo in odstavljen zaradi preobilnih ambicij. Kasneje je vodil vlado, ki je pohlepu omogočila zadolžitev prek 20 milijard evrov, katerih posledice čutimo danes. Ob tem je treba navesti, da v tedanjem času sodna veja ni učinkovito posegala v preprečitev neustreznih in nezakonitih dejanj, podrejenih osebnim interesom posameznih vodilnih in odgovornih oseb. S tem smo se začeli intenzivneje soočati ne tako daleč nazaj, in v sodno obravnavo je stopil tudi J. J. Toda zaradi osebne prizadetosti razglaša, skupaj s podrejenimi protestniki, sodno vejo za nestrokovno, nesposobno in interesu prilagodljivo. Neodvisno od tega je imenovani, navzlic negativnemu vrednotenju sodne veje RS, med rekorderji v številu sodnih postopkov za uveljavljanje osebnih interesov. Pri tem pa mu je politika ne oziraje se na to, da je v zaporu, omogočila vstop v parlament v vlogi poslanca!

Izhodiščno dejanje nove parlamentarne skupnosti naj bi bila odločitev, ali ima državljan, ki je kaznovan z več kakor pol leta zapora, pravico biti sočasno član parlamenta v upravljanju države. Če bo navedeno pritrdilno, se bomo državljani RS soočili z dejstvom, da postane zapornik soustvarjalec zakonodaje, ki naj bi z zakoni sankcionirala dejanja, zaradi katerih je v zaporu! Pri tem je skrajno presenetljivo, da nekateri najvišje izobraženi pravni strokovnjaki neetično in nemoralno dejanje vrednotijo nad težo in pomenom zaščite pred negativnostmi v družbenem sobivanju. Nihče od njih pa ne apelira na državni zbor, da se na prvem zasedanju sprejme odločitev o dopolnitvi minimuma pogojev morale in etike, ki mora biti lastnost naših predstavnikov v parlamentu. Saj zdaj dokazujemo, da tovrstna samodejnost logičnega razmišljanja o vrednotah sožitja pri Slovencih ne velja. Iz osebnih interesov, vgrajenih v politično pot za dosego cilja, so pri nas, kakor kaže primer, mogoča katera koli dejanja.

Aleksander Markovčič, Ljubljana