Namen nove socialne zakonodaje je pravičnejše in hitrejše odločanje o različnih pravicah na podlagi premoženjskega stanja posameznika oziroma družine.
Glede uvodnega mnenja v zvezi z navedbo, da je nova socialna zakonodaja veliko ljudi pahnila v revščino, ujeli pa smo zelo malo takšnih, ki so pri socialnih pravicah skušali goljufati, želimo pojasniti, da se je s povezavo različnih računalniških baz podatkov odkrilo veliko premoženja, s katerim bi ljudje lahko razpolagali in si zagotovili preživetje v določenem časovnem obdobju, zato se je to premoženje tudi upoštevalo pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči. S tem premoženjem pa ljudje iz različnih razlogov ne želijo razpolagati.
V zvezi z navedbo, da je nova socialna zakonodaja uvedla nove krivdne razloge, na podlagi katerih se zavrne največ prošenj za denarno socialno pomoč, je treba poudariti, da je nova socialna zakonodaja uvedla samo štiri nove krivdne razloge, tj. neuspešno opravljeno poskusno delo iz razlogov, zaradi katerih se odpove pogodba o zaposlitvi, izpis iz evidence iskalcev zaposlitve, neprijavljenost v evidenci iskalcev zaposlitve in nepredložitev dokazila o vložitvi ustreznega pravnega sredstva za povišanje preživnine, določene na podlagi izvršljivega pravnega naslova. Drugi krivdni razlogi, ki so se v prejšnji zakonodaji sklicevali na določbe zakona o delovnih razmerjih, so bili namreč v novo socialno zakonodajo samo izrecno zapisani. Trditev, da se zaradi novih krivdnih razlogov zavrne največ prošenj za denarno socialno pomoč, je lahko samo vaša pavšalna ocena, ne pa tudi splošno dejstvo.
Navedbe, da je bilo mogoče včasih denarno socialno pomoč dobiti, če te je delodajalec odpustil, sedaj pa mora delavec skozi arbitražo, niso resnične. Krivdni razlogi, ki so se v prejšnji zakonodaji sklicevali na določbe zakona o delovnih razmerjih, so bili namreč v novo socialno zakonodajo samo izrecno zapisani in oseba, ki jo je delodajalec odpustil iz razlogov na njegovi strani, navedenih v novi zakonodaji, že prej ni mogla biti upravičena do denarne socialne pomoči. Drugače pa lahko oseba denarno socialno pomoč pridobi, čeprav sama izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, mora pa jo odpovedati v skladu z delovnopravno zakonodajo, tj. pod pogojem, da delodajalca najprej prijavi inšpektoratu za delo.
Trditev, da se poskusna doba všteva v delovno razmerje in zato oseba, če poskusnega dela ne opravi, denarne socialne pomoči ne more prejeti, ne drži. Oseba do denarne socialne pomoči ni upravičena, če neuspešno opravi poskusno delo samo iz razlogov, zaradi katerih se odpove pogodba o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, in sicer zaradi kršenja pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ne pa tudi zaradi nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, neizpolnjevanja pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, kar se šteje kot razlog nesposobnosti.
V zvezi z vašo trditvijo, da je nova socialna zakonodaja prinesla dolgotrajne in zapletene postopke, pojasnjujemo, da je nova socialna zakonodaja prinesla v obdelavo socialnemu delavcu, ki vodi postopek, več podatkov, ki jih je moral ta, pred uvedbo nove socialne zakonodaje in novega informacijskega sistema, po uradni dolžnosti pridobiti sam ročno v enakem obsegu kot po novi socialni zakonodaji, torej je moral pri vsaki vlogi narediti poizvedbo pri vseh virih. Potem je moral pridobljene podatke še obdelati in sam vnesti v informacijski sistem. Sedaj strokovni delavci od zaprosila za pridobitev podatkov iz različnih virov le-te pridobijo najkasneje v treh do petih dneh, s čimer jim je skrajšan čas pri pridobivanju podatkov ročno in lahko ta čas porabijo za obdelavo pridobljenih podatkov, ki so v večini primerov že takoj zapisani v ustrezna polja. Iz takšnih navedb, kot je vaša, je mogoče sklepati, da socialni delavec pred uvedbo nove socialne zakonodaje pri obravnavi vloge ni popolno ugotavljal dejanskega stanja. V ponazoritev navajamo primer, ko so bili pri vlagateljici vloge za denarno socialno pomoč šele z novim informacijskim sistemom odkriti prihranki v vrednosti 6 milijonov evrov, zato sedaj zoper socialno delavko, ki je vodila postopek, teče postopek nevestnega dela v službi.
Vaša trditev, da je nova socialna zakonodaja socialnim delavcem odvzela diskrecijo pri odločanju, nikakor ne drži. Nova socialna zakonodaja je podprta z informacijskim sistemom, v katerega so vgrajene kontrole kot pomoč socialnim delavcem pri izdaji odločb, nikakor pa s tem socialnim delavcem ni bila odvzeta diskrecija pri odločanju. Kjer nova socialna zakonodaja dopušča prosti preudarek pri odločanju, je sistemsko to tudi podprto oziroma odprto in ga socialni delavec seveda lahko uporabi. Prav tako mora socialni delavec, ki vodi postopek, podatke, ki jih je ugotovil sam ali pa so bili preneseni s strani različnih virov prek sistema, ustrezno, tj. v skladu zakonodajo, obdelati, tj. jih upoštevati ali pa ne (z izjemami pri dohodkih), in sistem tega ne opravi namesto njega. Smo pa na MDDSZ zaznali, da socialni delavci ravno v primerih, kjer vam zakonodaja omogoča uporabo prostega preudarka, prosite za dodatna navodila, saj ugotavljate, da pri enakem dejanskem stanju prihaja do različnih odločitev.
Davor Dominkušgeneralni direktor direktorata za socialne zadeve
