Najlaže je pljuvati po drugem

Pa zdaj? Pred nekaj leti so vode Glinščice in Gradaščice lepo zalile jugozahodni del Ljubljane, a pristojni niso naredili nič za obrambo vnaprej. Pred dnevi je narava spet dobro udarila, tudi na istem delu Ljubljane. Župan Ljubljane tako kot pred leti spet pljuje po občini Dobrova - Polhov Gradec, da ne dovoli zgraditi zadrževalnika v svoji občini, ki bi preprečil poplave, nekega velikega strokovnjaka za poplave, ki na televiziji stoji poleg njega in mu pritrjuje, pa ni nič sram lagati, da bi zaželeni zadrževalnik zaščitil pred poplavami tudi občino Dobrovo. To sploh ne drži. Zadrževalnik bi Janković rad imel med Dobrovo in Ljubljano, naša občina pa je bila zdaj in tudi prej poplavljena in prizadeta od nalivov predvsem naprej od vasi Dobrova tja do Polhovega Gradca in še naprej, ne pa proti Ljubljani. Če bi voda ostala za jezom, občina ne bi bila nič manj ogrožena, kar lahko zelo hitro dokažemo, samo to nič ne pomaga, ker silni strokovnjaki tega ne bodo hoteli videti, ker imajo zaukazano, da morajo videti drugače!

Kaj pa bi ti mojstri rekli, če bi se zadrževalnik porušil (saj vemo, kako zna država slabo graditi, ker ni denarja in bi se zadeva gradila samo zato, da bi utišali kritike in bi se gradilo napol) in bi vodni val z vso silo udaril na jugozahodni del Ljubljane? Verjetno bi bili spet grdi Dobrovčani krivi za precej večjo škodo in verjetno tudi človeške žrtve! Take tragedije so se v Evropi že večkrat zgodile.

Čeprav je pred leti narava poplavila ta del Ljubljane, so pametni načrtovalci zgradili na Viču nove bloke na križišču naše ceste in Viške ceste ter jih vse so opremili s podzemnimi garažami, in to poleg regulirane struge Gradaščice, ki sicer običajno teče kot nedolžen potoček, blizu pa je prav tako reguliran in nedolžen potoček Glinščica; za nobenega človek ne verjame, kako lahko ponorita in poplavljata. Podobne nove stvaritve so vzdolž Tržaške ceste, okoli Spara itd. – in povsod kleti v zemlji! Zdaj so grdi Dobrovčani krivi, ker so se avtomobili znašli v poplavljenih kleteh. »Strokovnjakom« ni nič nerodno, ko gledamo posnetke po televiziji prav iz teh kleti, in nihče ne zna vprašati: ali niste vedeli, da je tukaj lahko poplava, pa ste vseeno rinili v zemljo?!

Ljubljansko barje je bilo od nekdaj prostor za razlivanje prevelikih voda – zdaj so se našli strokovnjaki in ga lepo pozidavajo, voda pa se ne more prosto razlivati tako kot nekoč. In spet so za poplave krivi Dobrovčani. Pristojni sicer priznavajo, da ima del Gradaščice, imenovan Mali graben, že precej oviran in zmanjšan pretok do izliva v Ljubljanico, in namesto da bi to uredili, župan Ljubljane s »strokovnjaki« vidi le našo nepozidano ravnico med Dobrovo in Ljubljano in na njej zadrževalnik, s katerim bi potešil svoje apetite. Za občane Dobrove je bila ta zemlja sveta in nismo nikoli kazali apetitov, da bi jo pozidali, ker se zavedamo, da moramo ohraniti tudi del narave za nas in naše potomce. Zemlja na tem območju je lepo obdelana in predstavlja tudi del zelenih pljuč ne samo za nas, temveč tudi za prebivalce Ljubljane. Kar poglejte, koliko jih uživa v naravi, predvsem ob koncu tedna. Zadrževalnik bi dosegel samo to, da bi bila vsa poplavljena površina za vedno izgubljena za kmetijstvo, komarji in drugi mrčes na za vedno zaraščenem zemljišču pa bi osrečevali tudi Ljubljančane. Janković sicer zagotavlja, da bi dobili vso škodo povrnjeno – bla, bla, bla. Že vemo, kako zna država vračati škodo. Ali bo on s čopičem odstranjeval blato z zalitih rastlin? Malo morgen! Pridite pogledat, kako je videti zdaj samo nekaj dni poplavljeno zemljišče, pa boste lahko hitro ugotovili, da tega ni več mogoče vzpostaviti v prejšnje stanje. Blato, blato in še kaj drugega. Ob prvih govoricah o predlaganih zadrževalnikih smo si ogledali nekaj takih pridobitev drugod v Sloveniji (tudi pri Ribnici na primer), pa smo hitro spoznali, kako zna država popravljati škodo. Zemlja je izgubljena za vedno!

Ne razumem, zakaj imajo nekateri glavni Ljubljančani tako velik apetit po naši dobrovski deželici. Ali bomo krivi, tudi če bo poplavila Ljubljanica od Vrhnike proti Barju, kar ne bi bilo nič novega, Gradaščica pa nima nič pri tem? Poleg tega, da so nekdaj gradili predvsem na vzpetinah – kar poglejte, kje so postavljena naselja, ob in na osamelcih na Ljubljanskem barju – so naši krajinski strokovnjaki in načrtovalci naselij pozabili še na nekaj. Ob tem da na Barju kljub poplavam, ki so bile in bodo, tako trmasto rinejo v zemljo, pozabljajo ali pa ne vedo, da so nekdanji prebivalci, če so na vsak način hoteli graditi na ravnem in v močvirju, hiše postavili na kolih. Saj ste slišali in brali o mostiščarjih in koliščih, če pa ne, si jih oglejte v muzeju. Kleti takrat niso gradili, ker bi bile prevečkrat zalite! In z vodo so se ljudje naučili živeti, zato niso imeli težav. Zdaj tega naravnega zakona nočete razumeti, imate pa težave.

Narava nekaj časa miruje, nato pa udari z vso silo, strokovnjaki pa mislijo, da bodo z nekim zadrževalnikom rešili vse težave. Občani naše občine smo že večkrat predlagali, naj se težave z vodami na našem območju začnejo reševati od izvira naprej (da ne bodo odnašale zemlje in zasipale strug) do izliva v Ljubljanico in potem ne po poplav. Tudi Evropa bo za take akcije dala sredstva, za neke polovične rešitve jih ne bo!

Zato, gospodje, nehajte pljuvati po nas in raje poglejte, kdo je pozidal površine, od nekdaj namenjene razlivanju prevelikih voda, kdo še vedno gradi kleti tudi na poplavnih območjih in kdo sploh dovoli gradnjo na poplavnih območjih, poiščite krivce najprej pri sebi. Potem se lotite reševanja problemov tako, kot ste že sprejeli v prostorskih načrtih: torej urediti struge od začetka do izliva in šele nato zadrževalnik, če prvi ukrepi ne bodo dovolj. Mi trdimo, da bo ureditev prve naloge dovolj, da potem ne bo več poplav. Predvsem pa nehajte z vso silo obdolževati nas, ki nismo nič krivi pri vaših šlamparijah!