Kot da se čebelarska zveza boji novih čebelarjev

Spoštovani g. Janez Gregori, nikakor se ne morem strinjati z vami, da bi vsak čebelar moral biti član čebelarskega društva, posebno ker argumentirate to z začetniškim izobraževanjem. Letos sem se skušal vključiti v začetniško izobraževanje, vendar so bila, še preden sem izvedel za termine in kraje tečajev, zasedena vsa tečajna mesta na Lukovici, ki mi je najbližja. V poizvedbi sem izvedel, da je povpraševanje tako veliko, da je bil tečaj zaseden v prvem dnevu. Ko sem pozval čebelarsko zvezo, da naj organizira še dodaten termin, pa so to možnost kategorični zavrnili, češ država ne da več denarja. Videti je, kot da se čebelarska zveza boji novih čebelarjev, zato bi lahko takšno skromno organiziranje tečajev ekonomsko označili kot oviro za vstop na tržišče. Zato se sprašujem, ali je bolj cehovska organizacija kot pa rejska.

Menim, da bi vsak, ki bi rad postal čebelar, moral imeti mentorja, čebelarja z večletno prakso, in enkrat na leto obiskati veterinarja, vsaj v obdobju uvajanja, ki bi trajalo recimo tri leta. Za takšno uvajanje bi država morala poskrbeti, ker rejska organizacija ni sposobna nadzirati svojih članov, kot se da sklepati iz odgovora g. Noča v članku Čebelarjem zasegli zdravila s črnega trga, v katerem se sprašuje, ali je 70 odstotkov čebelarjev zdravilo čebele. Ta nadzor se mi zdi toliko bolj pomemben zaradi dobrobiti čebel in varne hrane. Da sta dobrobit čebel in varna hrana ključno vprašanje, je vidno iz odgovora g. Noča, ki namesto da bi izključili čebelarje, ki so kršili predpise ter tihotapili zdravila in mazila, govori, da bi moramo narediti analizo, zakaj je do tega prišlo.

Spoštovani Janez Gregori, z veseljem pa bi se udeležil izobraževanja o tretiranju čebel z naravnimi sredstvi pri vas na Gorenjskem, saj sem bil letos neuspešen in sem posegel po zdravilu, upam, da pravočasno.

Jože Piano, Ljubljana

Preberite zadnje članke