Javno vprašanje Milanu Kučanu

Na začetku, g. Milan, vas naslavljam z gospod, v nadaljevanju pa s tovariš – bom pojasnil.

Vprašanje se glasi: tovariš Milan, v preteklosti ste bili dolgo časa na čelu komunistične partije, ob razpadu komunizma pa ste svojo partijsko knjižico deponirali (povzemam po medijih). Ali deponiranje knjižice lahko razumemo tako, da ko bo situacija drugačna, jo boste oddeponirali – dvignili in ponovno organizirali stranko po vzoru prejšnje KPS?

Namreč, sedanje politične razmere v Sloveniji so take, kot da so bivši komunisti ponovno začeli dvigati glave, pogosto je iz medijev slišati od nekaterih posameznikov poziv k revoluciji. Kaj pomeni revolucija, mi ni treba posebej razlagati. Nekateri prejšnji vidni predstavniki KP – ni treba, da jih imenujem – so na raznih zborovanjih, sestankih prek medijev pogosto uporabljali besedo naša revolucija in če jo malo prevedem, enostrankarski boj za oblast, zavajanje, laži, javne kraje zasebnega premoženja, ubijanje brez sojenja.

Tovariš Milan, če ste imeli namen prekiniti propadlo ideologijo, bi bilo najpametneje, da bi šli v Ljubljani na Trg revolucije s knjižico in vžigalico ter povabili državljane in pred vsemi dejali, poglejte, jaz svojo zgrešeno ideologijo zažigam kot neuporabno in prekinjam vsak stik z njo.

Namreč, v sedanjem času je zanimivo to, da še vedno veliko ljudi kliče nazaj komunizem in socializem, ki je razpadel.

Na to temo iz takratnih časov se občasno pogovarjam z znanimi ljudmi, nekateri hvalijo takratni čas, češ, takrat je bilo bolje. Ampak na vprašanje, kako to, da je po njihovem dobra stvar propadla, nihče ne zna odgovoriti.

Upam si trditi, da nikoli več ne bo prišel komunizem, ki je bil dokazano zločinski sistem, bil je povzročitelj večjega števila zločinov kot pa vsi drugi režimi (nacizem, fašizem). Zoran Janković je svojo funkcijo zamrznil, vi ste knjižico deponirali, torej ste še vedno deponirani komunist, oboje je namreč eno in isto. Ko bo situacija ugodna, bom pa šel nazaj. Zato vas še enkrat prosim, povejte slovenski javnosti, ali je knjižica še deponirana in kje je spravljena in če je, kaj nameravate storiti za odpravo te situacije, ali nameravate ponovno priti na oder, kdaj in v kakšni obliki – vlogi.

Do sedaj še noben slovenski komunistični zločinec ni stal pred sodiščem, nihče se v imenu komunističnih zločinov še ni opravičil, zato tudi sprave še dolgo ne bo, če sploh kdaj bo. Zločini pa niso samo poboji brez sojenja, ampak tudi kraje, laži, omejena svoboda govora, pod to diktaturo je bila samo ena resnica, in to partijska.

Razdvojenost slovenskega naroda se bo nadaljevala še najmanj dve generaciji ali še dalj. Nekateri lažnivi novinarji s pomanjkljivo izobrazbo – razgledanostjo prek medijev pogosto omenjajo, namigujejo na vaše ime kot nekega strica iz ozadja, ki domnevno usmerja paradržavne ulične protestnike, ki so rušili vlado g. Janše, nihče pa nima toliko jajc, da bi se pokazal s polnim imenom, samo rušijo, povzročajo škodo, mečejo skale v lastno državo, mečejo jajca v parlament in ker so jajca hrana, pomeni, da niso lačni.

Ulične protestnike lahko primerjamo s paradržavnimi paravojaškimi združbami, nihče od teh protestnikov namreč nima predloga, kako iz krize, v katero smo zašli. Paradržavne skupine ljudi brez imen (zombiji) niso imele nobene pravice rušiti vlado J. J., ki je kar uspešno v enem letu zatrasirala pot iz krize. Krize pa ni povzročila samo politika, ampak so pri tej krizi sodelovali tudi čisto navadni državljani in če bo treba, bom to trditev tudi dokazal.

Tovariš Milan, moja vprašanja so zelo enostavna, vsakomur razumljiva, od vas pričakujem, da boste odgovorili slovenski javnosti, tako da bo vsakemu razumljivo in jasno.