Razumem, da je ravnanje javnih osebnosti lahko deležno več kritike, ker pač zadeva več ljudi. Ni mi pa jasno, zakaj bi morala javna osebnost prenašati tudi laži, podtikanja in žalitve. Zakaj dvojna merila? Ali nismo vsi državljani enakopravni, podvrženi istim zakonom, pa tudi vsi enako zaščiteni? To seveda pomeni, da javne osebnosti niso izvzete iz kritike, obtožb ali celo obsodb, če so pravno utemeljene, in da tudi same ne smejo uporabljati laži, podtikanj in žalitev. Zavzemam se torej za več kulture in poštenosti na vseh ravneh.

Naj za konec povem gospodu veleposlaniku, če tega še ne ve, da je prav Tone Partljič, ki je nehote spodbudil njegov odziv, po svojih literarnih delih veljal za duhovitega kritika negativnih pojavov v prejšnjem sistemu še v tistih časih, ko je bil marsikdo izmed današnjih kritikov lepo ponižno tiho.

Hitlerjeva zgodovinska podoba pa je taka, kakršna je, zaradi njegovih političnih nazorov in ravnanj, ne zaradi ljubezni do psov.

Vlasta Pacheiner Klander

Ljubljana