Janko Veber ni izvedel “državnega udara”

Polemike dr. Ivana Kristana, glede razpisa lokalnih volitev v že ustanovljeni občini Ankaran, žal presegajo že videno nerazumevanje in nepriznavanje ustavnega reda Republike Slovenije. Postajajo nekorektne, zavajajoče in v delih žaljive. Po njegovem mnenju gre pri spoštovanju odločb ustavnega sodišča za »državni udar«, ko se gospod Kristan sklicuje na deklaracijo, ki ima kot pravni akt neobvezujočo ter splošno naravo ter tako ne more predstavljati neposredne pravne podlage za ravnanje državnih organov. Še več, kot pravi mnenje pravne službe državnega zbora k deklaraciji, državni zbor ne more z nobenim aktom vsebinsko in na deklarativni ravni ocenjevati in presojati ustreznosti odločitev ustavnega sodišča in tudi ne pozivati na neizvršitev odločb ustavnega sodišča. Slednje je v razmerju do drugih organov samostojno in neodvisno ter predstavlja najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti. V mnenju pravne službe državnega zbora je prav tako zapisano, da iz temeljnih ustavnih načel izhaja, da je Republika Slovenija ustavna demokracija in ne država, v kateri bi lahko kateri koli državni organ (tudi zakonodajalec) štel odločitve ustavnega sodišča za neobvezne, torej za nekakšna priporočila. Prav tako ne gre spregledati, da bi po mnenju pravne službe nerazpis volitev v občini, ki je ustanovljena, pomenil kršitev volilne pravice, ki je temeljna politična pravica, neposredno povezana z izvrševanjem lokalne samouprave. Verjamem, da je gospod Kristan kot ustavni pravnik dobro seznanjen z naštetimi nedvoumnimi dejstvi ter posledicami ustavne odločbe v primeru razpisa volitev v občini Ankaran. Po neuspelih poizkusih ustanavljanja občine Ankaran v državnem zboru je tako občino ustanovilo ustavno sodišče, iz razlogov, navedenih v kar dveh odločbah ustavnega sodišča. Gospodu Kristanu ne oporekam osebnega mnenja o primernosti odločitve. Pričakovati pa bi bilo, da se kot ugledni pravni strokovnjak, še posebno v času, ko je pravna država pod velikimi pritiski, tudi na račun političnih in drugih kalkulacij, tovrstnim dejavnostim aktivno ne pridružuje. Prav tako bi bilo pričakovati, da pravni argumenti ne vstopajo na polje političnega s tem, ko se jih po sili skuša umestiti v predvolilni čas. Vprašanje varovanja ustavnega reda presega kakršno koli vsebino politike, njenih programov, pred volitvami ali po njih. Še posebno bi na to morali biti pozorni tisti, katerih mnenja imajo javno veljavo, tako da njihove izjave ne bi puščale dvoma o nujnosti varovanja in spoštovanja ustavnega reda kot trdega temelja demokracije ter vseh njenih institutov.