Po znanih podatkih so v šempetrski bolnišnici kot eni prvih v državi pridobili vsa potrebna dovoljenja, sedaj pa, kot vse kaže, bodo edini, ki urgentnega centra ne bodo imeli. Sprašujem se, kdo je kriv za nastalo situacijo: lokalne skupnosti, Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za zdravje RS, predstavniki ustanovitelja v svetu zavoda bolnišnice, pacienti? Zadnji prav gotovo ne, je pa skrb zbujajoče, da bodo ravno pacienti v okviru OE Nova Gorica edini, ki bodo s tem prikrajšani za enake pravice, enako zdravljenje, enako oskrbo kot ostali pacienti po Sloveniji.

Očitno res ni prave volje na ravni države, da se investicijo, ki je bila že planirana, za katero so bila na državni ravni že zdavnaj rezervirana sredstva, končno tudi izvede. Popolnoma neumestno je namreč opravičevati se v medijih, kako nekdo ni vedel, da se bo to gradilo v Šempetru pri Gorici. Že samo bolnišnico, ki s(m)o jo prebivalci zgradili s samoprispevkom, nam je država »ukradla«. In sedaj država želi še naše paciente postaviti v vlogo drugorazrednih državljanov, ki ne bodo imeli enakega dostopa do zdravstvenih storitev kot drugod po državi. Tega žal ne smemo dopustiti.

Zato apeliram na vse deležnike, da naredijo le in zgolj tisto, kar bi že zdavnaj morali. Nadzorniki v šempetrski bolnišnici, ki že drugi ali tretji mandat sedijo v tem organu, so prvi, ki bi morali dnevno odgovorne državnike in državne inštitucije opozarjati na malverzacije v postopkih pridobivanja sredstev, saj jih je večino na ta mesta imenovala ravno država. Pri teh angažiranjih pa velja opozoriti tudi na bolj aktivno vlogo lokalnih skupnosti.

Da, dejansko gre za vzpostavitev treznih odločitev, ki jih žal v današnjem času zelo primanjkuje. Popolnoma umestno je dokončati projekt, za katerega se je ob obilici obljub in dobronamernih potez že potrošil zajeten kupček denarja. Projekt urgentnega centra je vsekakor za naše paciente ključen pri zagotavljanju ustrezne, predvsem pa z drugimi državljani enakovredne zdravstvene oskrbe.

In v tem segmentu se moram skladno z določili zakona o pacientovih pravicah tudi sam postaviti v bran tistim uporabnikom, ki v primeru neizgradnje urgentnega centra v Šempetru pri Gorici ne bodo deležni primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe. S tem pa jim bodo že v osnovi kršene pravice iz zakona, za katerega smo zastopniki pacientovih pravic imenovani za razreševanje. In kako naj v danem primeru ravnam? Naj našim pacientkam in pacientom kratko malo povem, da so s tega vidika drugorazredni državljani, da je zmanjkalo denarja ravno (in zgolj) za domači urgentni center? In to ob dejstvu, da je država storila že vse potrebno, da se urgentni center začne graditi – ko pa je do tega prišlo, je s figo v žepu projekt onemogočila.

Očitno je bila ta figa v žepu že od samega začetka. Ali res ni prave volje na strani države, da projekt, ki se je prvi začel urejati, omogoči? Ali pa so samo določeni državni uradniki, ki ne znajo ali zmorejo opraviti svojega dela? Moj namen ni grajati kogarkoli, želim le, da bi bili naše pacientke in pacienti deležni enakovredne zdravstvene oskrbe. Vsaj to smo jim vsi skupaj dolžni in zavezani dati.

Klemen Šuligoj, dipl. zdravstvenik, zastopnik pacientovih pravic