Ali drugega tira Koper–Divača res ne potrebujemo?

Kaj ob tem reči, ko sem sam vsa minula leta, vse minule mandate, verjel v to, o čemer so me prepričevali pomembnejši in pametnejši od mene – da bo brez takojšnje podvojitve proge iz Kopra do Divače promet od Luke Koper in obrnjeno zastal? Da bo s tem naše »okno v svet« vse manj konkurenčno, da bomo v Kopru in v vseh delovnih ter življenjskih okoljih, ki so vezani na naše pristanišče in odvisni od njega, začeli umirati na obroke.

Daljnega leta 2001 sem, recimo, v poslanskem vprašanju takratnima ministroma za promet ter za okolje in prostor, Jakobu Presečniku in Janezu Kopaču, zapisal, da če 2. tir ne bo zgrajen v razmeroma kratkem času (pri čemer sem se skliceval na vodilne v Luki Koper in Slovenskih železnicah ter na druge poznavalce blagovnih tokov v severnem Jadranu in srednji Evropi, ki so omenjali kot skrajni rok izgradnje leto 2008), ga koprsko pristanišče ne bo več potrebovalo, ker se bo promet medtem preusmeril drugam in bo usoda Luke zapečatena.

Kaj torej reči?

Prvo: dogem ni in si jih zrela, napredna družba ne sme dovoliti!

Drugo: makroekonomske razmere, ne nazadnje tudi družbenopolitične, so se v tem času občutno spremenile, prometni tokovi tudi, a Luka Koper še vedno dosega rast.

Tretje: pričel se je nov volilni tek, tokrat za županske in svetniške stolčke, ki bo vsaj v Kopru in širši regiji zaznamovan tudi z vprašanjem 2. tira. V Kopru in Ankaranu zagotovo, kjer se bo odvijala bitka o tem, kako Luki ohraniti vlogo in moč, ob dejstvu, da bo po novem, prostorsko gledano, imela ne več enega, ampak dva sogovornika, kako prispevati k temu, da ne bo morda nazadovala. No, sam menim, da je bolj kot 2. tir ključ njenega uspeha v tem, da občini ne motita njenega poslovanja ter v čimprejšnjem in čim bolj smiselnem dogovoru o premoženjskodelitveni bilanci in tudi sicer o medsebojnem sodelovanju ter sodelovanju z Luko. A se bodo zagotovo našli tudi bojevniki 2. tira, ki bodo na ministra in na vlado streljali z vsemi topovi, kako da si dovoljujeta opustiti tako pomemben projekt?!

Sam bom v tem trenutku kandidata za ministra pohvalil, ker si je upal, ker je pokazal pogum in ker je prisilil »vernike 2. tira«, z menoj vred, k razmisleku. O tem, ali je njegov odklon od te dolgoletne ambicije izraz nerazumevanja njenega udejanjanja, in sicer položaja Luke in celotnega obalnega gospodarstva, ali morda utemeljene, z analizami podprte projekcije prometnih gibanj, povezanih z Luko in SŽ v naslednjih nekaj desetletjih. Oziroma srednjeročne in dolgoročne rentabilnosti in ekonomičnosti take izgradnje glede na predvideno ceno (od 700 milijonov do milijarde 400 milijonov). Še nedokončana zgodba s 6. blokom Termoelektrarne Šoštanj boli – in kako! Nova vlada si česa podobnega ne sme dovoliti. Če bi kazalo, da se to lahko zgodi tudi z 2. tirom, je prav, da se tako naložbo ustavi na samem začetku.

Toda primerno in zaželeno je, da novi ministri, pristojni za razvoj, od infrastrukturnega do okoljskega, gospodarskega in ne nazadnje finančnega, čim prej staknejo glave skupaj, ob soudeležbi tudi strategov Luke Koper in slovenskega pomorstva ter železnic. Skupaj naj zapišejo nekaj, kar bo držalo vodo in prepričalo vseslovensko in tudi tukajšnjo lokalno javnost, kako in kdaj, če sploh, narediti z 2. tirom, in dajo tudi odgovor na to, iz česa ga bomo financirali, upoštevaje dejstvo, da mu EU ni pretirano naklonjena in evropskega denarja ne bo veliko.

Sam sem svoj čas zasledil dokaj drzno opredelitev župana Popoviča, s katerim se redkokdaj strinjam, a tokrat sem se, v prid čimprejšnji železniški povezavi s Trstom. Menda desetkrat cenejši od 2. tira. Za vse večje povpraševanje po hitrih in zmogljivejših javnih prevozih med vse bolj povezanima urbanima prostoroma, seveda, a ob predpostavki skupnega upravljanja že obstoječe železniške infrastrukture na italijanski strani, tudi morda za potrebe koprskega pristanišča! V tem primeru 2. tir ne bo potreben niti čez 30 ali 40 let.

A pomembno je, da si o tem vprašanju enkrat za vselej nalijemo čistega vina, da v predvolilnih kampanjah ne bomo znova in znova poslušali o nečem, kar bo le pobožna želja ali pravljica za lahko noč.