Za opravljanje plemenitega poslanstva pa mora RKS – tako kot vse humanitarne organizacije – zelo skrbeti za svoj ugled. Vodstvo mora budno paziti, da na delo organizacije ne leže niti senca dvoma. Kot kaže, se tega na RKS, ki si je po korupcijski aferi izpred nekaj let le s težavo opomogel, vsi ne zavedajo dovolj. Ali pa so močnejši neki drugi interesi... Izbiranje generalnega sekretarja RKS poteka namreč v okoliščinah, ki zbujajo resen dvom o demokratičnosti kandidacijskih postopkov.
Da je »neformalna koordinacija« na RKS med petimi kandidati izbrala Renato Brunskole, smo bili na Dnevniku »obveščeni« 5. novembra, torej natanko teden dni pred sejo glavnega odbora RKS (GO), ki naj bi o tem šele odločal. Med preverjanjem novice smo presenečeni ugotovili, da ta že veselo kroži po političnih kuloarjih. Kasneje nam je eden od virov celo povedal, da mu je znanka v kandidacijski komisiji v istem času dala jasno vedeti, da »njegov« kandidat nima možnosti, ker je bila že izbrana Brunskoletova. Kot ekonomistka in nekdanja vodja podružnice NLB se spozna na denar, to pa da je »pomembno«. Seveda nas je zanimalo, kdo in kdaj je nekdanjo metliško županjo, bivšo poslanko in članico PS zares izbral, celo s pomočjo zavajanja. Nekaterim morebitnim kandidatom so namreč z RKS med razpisom sporočali, da niso zaželeni »odsluženi« politiki. Kar je dvojno smešno: ker je bila izbrana prav (bivša) političarka in ker je to merilo neumno. Šteti bi pač morali dosežki in dejanja.
Uradno smo lahko dobili kar se da skope odgovore. Razpisne pogoje jih od 13 kandidatov izpolnjuje pet, izbran ni še nihče, generalnega sekretarja bo v sredo, 12. novembra, na Debelem rtiču izbral glavni odbor – to je bilo vse, kar nam je bila pripravljena povedati predsednica razpisne komisije Podpečanova. Še tega ni hotela povedati, ali bo GO sam izbiral med petimi kandidati (Brunskoletovo, Jakičem, Flajšmanom, Kovačem in Fišerjevo) ali pa mu bo razpisna komisija izbor zožila. In potem se je zgodila seja GO, na kateri so soglasno potrdili Brunskoletovo, edino od petih kandidatov, ki se je lahko članom GO predstavila tudi osebno. Pa čeprav se je vseh pet »uvrstilo v ožji izbor«, kot so zapisali tudi v sporočilu za javnost. Da bo komedija še večja, v razpisni komisiji celo na dan seje GO niso hoteli priznati, da se bo članom GO predstavila le Brunskoletova.
Kakšni interesi in premisleki tičijo za izbiro Brunskoletove, je mogoče le ugibati. Morda je za nezaposleno članico PS spretno poskrbel njen strankarski šef, morda so jo ustoličili »old boysi«, stara navada je pač železna srajca. Mogoče je tudi, da je bil njen program najbolj prepričljiv. A tudi o tem lahko le ugibamo, saj ni bil javen. Na RKS so nas sicer želeli prepričati, da so se za tajnost odločili zato, da bi se ubranili pritiskov in »iger«. A takšni »razmisleki« so naivni ali cinični. Zoper lobistične pritiske in vsiljevanje »posebnih« interesov namreč najbolj pomagata transparentnost in medijski nadzor.
