Dasiravno je iz vrst redarjev slišati, da so do voznikov, ki z nepravilnim parkiranjem za kratek čas nikogar ne ovirajo ali ogrožajo, obzirni in jih v takih primerih največkrat zgolj opomnijo, je dejstvo, da prihodki od glob zadnja leta vse bolj polnijo občinske proračune. Jezni vozniki zaradi tega redarje radi zmerjajo z občinskimi inkasanti. Dohodek od glob namreč v celoti ostane občinam in jim ga ni treba deliti z državo.
Ob pogledu na zaključne račune občin za lansko leto najbolj zbode v oči primer Bleda, kjer so (deloma) občani in (pretežno) gostje občini podarili kar 2,4 odstotka letnega prihodka, kar predstavlja daleč najvišji delež pri nas. Pri veliki večini preostalih občin se ta delež vrti okoli pol odstotka. 1,5 odstotka dosegata ali presegata le še občini Piran in Ljubljana. Ker Bled in Piran držita primat najbolj turističnih občin, se človek nehote vpraša, zakaj se do turistov vedejo tako neprijazno. Ni namreč skrivnost, da so ravno ti med najpogostejšimi plačniki glob.
V svetu turizma velja rek, da je najboljši gost tisti, ki se rad vrača in s seboj pripelje še svoje znance in prijatelje. S popotnico, ko gost med opisovanjem svojih vtisov že v prvem ali drugem stavku pove, da so ga kaznovali zaradi napačnega parkiranja in mu obenem niso ponudili boljše rešitve, je takšne kraje težko uvrstiti med turistom prijazne. Verjamemo, da se na Bledu in v Piranu trudijo za izboljšanje stanja, toda številke kažejo, da v tem doslej niso bili najbolj uspešni. V Ljubljani je zgodba nekoliko drugačna, saj je delež turistov prekrškarjev tu manjši, prevladujejo dnevni migranti. Bodisi tisti, ki se v prestolnico vozijo na delo, bodisi tisti, ki želijo tja po nakupih ali podobno in ki bi, roko na srce, lahko že končno enkrat dojeli, da je v avtomobilu prostora za več kot zgolj eno osebo.
Namenoma smo uporabili izraz prekrškarji, ker vozniki, ki parkirajo v nasprotju s prometnimi predpisi, to nedvomno so. Uvodoma smo kot enega zelo pogostih primerov omenili parkiranje na pločnikih. Poleg tega se redarji vsak dan srečujejo tudi z vozniki, ki brez slabe vesti avto pustijo kar na prehodu za pešce in celo v križišču, računajoč na to, da redarjev ni blizu. In to samo zato, ker jim je težko narediti tistih 50 ali 100 korakov do želenega cilja. Ti se na redarje, ko jih oglobijo, ne bi smeli jeziti, saj bi jim že lastna vest, ako jo imajo, morala povedati, da so ravnali napak in da si kazen zaslužijo.
Toda če takšnim voznikom, ki parkirajo tako narobe, da jim mora avto odpeljati vozilo mestnega redarstva, pravimo, da nimajo vesti, se lahko vprašamo, kakšno vest imajo občinska poglavarstva, ki tako malo store, da bi bila njihova središča avtomobilistom prijaznejša. Denarja od pobranih glob se v občinsko blagajno namreč nateče toliko, da bi lahko vsako leto na novo pridobili veliko parkirnih prostorov, a jih ne.
