Tudi Janez Potočnik, ki je evropski komisar že deset let, bi bil pripravljen ugrizniti še v tretji mandat. To njegovo željo je v pisni predlog vladi Alenke Bratušek, naj ga razglasi za uradnega kandidata, preoblikovala zmagovalka nedavnih državnozborskih volitev, Stranka Mira Cerarja. A si je Potočnik, potem ko je ugotovil, da ne bo edini kandidat, včeraj premislil. Tudi v tretjem poskusu je očitno želel zmagati brez boja.
Tako se bodo za novega evropskega komisarja oziroma komisarko spopadli Bratuškova, Fajonova in Erjavec. Vsak po svojih kanalih bodo odločevalce v Bruslju skušali prepričati, da so najprimernejši za ta položaj. Ker v Sloveniji niso prepričali skoraj nikogar, naša vlada še to eno redkih odločitev – izbiro enega komisarskega kandidata – ki bi jih lahko sprejela sama, prepušča drugim, v tem primeru predsedniku evropske komisije. In ker slovenski politiki soglasja o najprimernejšem kandidatu niso bili sposobni doseči, bi se spodobilo, da izbiro Jean-Clauda Junckerja vzamejo le na znanje, kot so včeraj ministri vzeli na znanje to, da jih je premierka Alenka Bratušek zgolj seznanila s tem, da v Bruselj pošilja tri imena, med drugim tudi svoje. Vsakršno komentiranje Junckerjeve izbire, kakršna koli že bo, pa bi bilo glede na farso, ki si jo je naša politika privoščila z iskanjem kandidatov za evropskega komisarja, popolnoma neokusno in odveč.
In kdo iz omenjene trojke ima največ možnosti za uspeh? Če sodimo po tem, koliko namigov so po lastnih navedbah dobili iz Bruslja, naj se potegujejo za komisarsko mesto, so Alenka, Tanja in Karl zelo izenačeni. Glede na to, da mora biti v komisiji vsaj tretjina žensk, pa imata absolutno prednost dami. Toda nikar ne podcenjujmo pretkanega politika Karla Erjavca. Če že leta vleče za nos slovenske upokojence in druge volilce, ni izključeno, da mu ne bi uspelo tudi v Bruslju.
Resnici na ljubo so bili zapleti s komisarjem tudi pred desetimi leti, ko je Slovenija prvič predlagala svojega kandidata. Takratni premier Tone Rop je bil ves čas neomajen, da bo to Janez Potočnik, so se pa politiki preklali okoli tega, kateri resor naj prevzame. Glede na to, da EU skoraj polovico proračunskega denarja nameni kmetijstvu, so bili mnogi za to, da postane evropski komisar za kmetijstvo, a se je Potočnik, ki mu vonj po kravah ne diši, temu zadnji trenutek izognil.
Rop je, kot rečeno, ves čas vztrajal pri enem kandidatu, pa so ga zaradi tega kritiki pljuvali enako zavzeto kot zdaj Alenko Bratušek, ki je predlagala tri. Zanimivo je to, da gre celo za iste kritike, za stranko SDS. Njen prvak Janez Janša je Ropa leta 2004, potem ko se je odločil le za Potočnika, pisno pozval, naj Bruslju predlaga tri ljudi, od tega eno žensko in nekoga iz opozicije. In kako o kandidatih za evropskega poslanca v SDS razmišljajo danes? »Več predlogov kaže na šibkost države in na njeno nesuverenost,« je včeraj navrgel podpredsednik stranke Zvonko Černač.