Od kod takšna želja Junckerja po Bratuškovi? Odhajajoča premierka se je v svojem mandatu resda izkazala z vestnim uresničevanjem politike varčevanja, ki jo je Ljubljani predpisal Bruselj. Toda več kot zmožnost proračunskih rezov in pripravljenost biti dobra učenka Unije je za Junckerja pri sestavljanju kadrovskega mozaika svoje bodoče ekipe pomembno zgolj troje: spol, funkcija in politična pripadnost. Kot nomad v puščavi zaradi oblikovanja močne politične komisije, ki bo spolzela skozi kolesje spolni enakopravnosti naklonjenega evropskega parlamenta, išče ženske z visokim političnim položajem, ki so po možnosti levosredinsko usmerjene.

Nad Junckerjem namreč visita kar dva Damoklejeva meča. Enega vihti ves evropski parlament, ki ne bo pripravljen podpreti komisije z manj kot devetimi komisarkami. Drugega ima v rokah vodja Zavezništva liberalcev in demokratov (ALDE) Guy Verhofstadt iz četrte največje politične skupine v parlamentu, ki Junckerja že kritizira, da sestavlja preveč konservativno evropsko komisijo. Ker so glasovi liberalcev lahko jeziček na tehtnici potrjevanja nove komisije v parlamentu, je Alenka Bratušek za Junckerja idealna kandidatka. Z njenim imenovanjem ubije več muh na en mah. Je edina ženska kandidatka za komisarko z daleč največjo politično pozicijo, čeprav bo premierski fotelj zasedala zgolj še nekaj dni. Vse druge ženske, ki jim bo Juncker za pomiritev evropskega parlamenta naklonil visoke pozicije v komisiji, so »zgolj« bivše ministrice ali nekdanje komisarke. S svojo liberalno pripadnostjo tako predstavlja tudi čiste baldrijanove kapljice za pomiritev razburjenega Verhofstadta.

Bratuškova je to bruseljsko kadrovsko kombinatoriko vse bolj politiziranega procesa imenovanja novih komisarjev najbolje razumela. Socialdemokrati so se med svojimi tremi kandidati ušteli z nominacijo Fajonove, ki je v domači javnosti sicer priljubljena, a ni zasedala ministrskega položaja kot denimo Anja Kopač Mrak. Cerarjevi so se poskušali ozirati za drugimi ženskimi kandidatkami, se zapletli med proceduralna vprašanja in politično trgovanje pri koalicijskem sestavljanju ter slednjič na spolzkem notranjepolitičnem parketu s cmokom v grlu podprli vnovično kandidaturo komisarja Potočnika. Desnosredinski evropski poslanci so kot zmagovalci evropskih volitev v Sloveniji upali na poslanski položaj zase. A zato so si za lastne politične potrebe priredili razumevanje lizbonske pogodbe, da bi jim to mesto kot zmagovalcem volitev tudi avtomatsko pripadalo. V supermarketu Slovenija za grosista Junckerja izbira res ni lahka. Popuste za svoje kandidate so mu pripravljeni ponuditi prav vsi.