Še burnejše dogajanje je bilo na trgu industrijskih in žlahtnih kovin, kjer so doživeli še večje padce kot delniški trgi. Kar nekaj velikih analitskih hiš je znižalo svoje napovedi glede gibanja cene zlata v prihodnje in priporočilo njegovo prodajo. Cena zlata je znotraj trgovalnega dne v torek dosegla že vrednost 1322 dolarjev za unčo, kar je bilo glede na konec prejšnjega tedna kar 11 odstotkov nižje, potem pa se je postopno popravila do 1400 dolarjev za unčo. To so ravni, ki smo jih nazadnje videli pred dvema letoma. Tudi baker je dosegel najnižje ravni od oktobra 2011, k čemur sta pripomogli objava močnega povečanja zalog te kovine in počasnejša rast na Kitajskem, ki je glavna uvoznica industrijskih kovin. Iz podobnih razlogov so upadale tudi druge industrijske kovine, kot so aluminij, pločevina, svinec, nikelj in cink.
Po skoraj neprekinjeni rasti svetovnih delniških trgov od jeseni lanskega leta se je veliko ugibalo, kdaj bi se utegnili tečaji negativno popraviti. Morda je ta trenutek nastopil zdaj. Po vsej verjetnosti pa ne bo šlo za dolgotrajnejši obrat trenda iz več razlogov. Likvidnost v finančnem sistemu je z operacijami centralnih bank velika, naložbenih alternativ pa malo. Ob rekordno nizkih obrestnih merah kapital išče donosnost zunaj denarnih in obvezniških trgov. Glede na projekcije gibanja žlahtnih kovin tudi te niso več dobra naložbena alternativa, kratkoročno pa je pod vprašajem tudi trg surovin. Tako kot naložbena alternativa ostanejo privlačni le delniški trgi, kjer so napovedi glede rasti dobičkov še vedno pozitivne, vrednotenja pa zmerna. Seveda bo tudi v prihodnje velik razkorak med posameznimi regijami in sektorji v odvisnosti od razpoloženja investitorjev in ekonomskih napovedi.
