S povprečneži brez talenta pa je hudič. Ničesar ne znajo, delajo pa realno škodo. Medtem ko drug drugemu grozijo s papirnatimi zmaji, padajo realne žrtve.
Edward Snowden je bil junak boja za osvoboditev izpod diktature elektronskih špijonskih služb, ki so iz zasebnega življenja vsakega posameznika naredile karikaturo zasebnosti, iz vsakega mobilnega telefona pa vohunsko celico. Njegova razkritja delovanja ameriške agencije za nacionalno varnost so v enem zamahu povedala več o modernem delovanju represivnih državnih aparatov kot vse študije vseh mirovnih inštitutov na svetu. Snowden je tvegal poklic, kariero, državo in svobodo, da bi mi vedeli, kaj vse oni vedo o nas. Junak.
In kaj potem ta tip dela v propagandni oddaji Vladimirja Putina, ki svojo državo obvladuje s preverjenimi sredstvi reformirane sovjetske politične policije? Snowden je dal resničen prispevek k našemu razumevanju sodobnega sveta. Ne samo, da njegovo ekonomijo obvladujejo anonimne korporacije, ki nikoli niso slišale govorice pravic, tudi politiko obvladujejo anonimne špijonske korporacije, ki ne priznavajo nobenih zakonskih okvirov. Institucije, ki imajo v imenu zaščito države, so v svoji politični praksi v permanentni vojni z državljani. Putinovo Rusijo obvladuje ista kombinacija korporativnih interesov in tajnih služb kot Obamovo Ameriko. Ko je Snowden dal z nedolžnim vprašanjem Putinu možnost, da odgovori, kako v Rusiji obveščevalne službe spoštujejo zakone, je iz svojega monumentalnega dela naredil karikaturo. To je še bolj nesrečen prizor kot Pussy Riot v Brooklynu skupaj z Madonno za človekove pravice.
V spopadu med Rusijo in Zahodom se je propagandna vojna razplamtela čez meje okusa, ki je veljal za slabega na vrhuncu hladne vojne. Propaganda je še vse, kar je ostalo Rusiji in Ameriki. Vse drugo je predrago. Po besedah sodeč smo tik pred prepadom svetovnega spopada, ki bo požgal Evropo. Pa nismo. Putin nima več tankovskih divizij in generalov, ki bi jih znali čez Fuldo pognati proti Parizu. Nato nima niti divizij niti generalov, ki bi se znali reorganizirati v severni Franciji in pognati Rdečo armado nazaj do Leningrada. To je Nato desetletja vadil v Nemčiji in tega je Putina strah v Ukrajini. Na eni strani strah pred rusko invazijo, na drugi paranoja pred bližino ameriške vojske.
Ampak Rusija je bila že leta 1990 propadla država z vojaško silo tretjega sveta. Nato pa je bistrovidno reorganiziral svoje obrambne divizije v enote za hitro posredovanje v izgubljenih neokolonialnih vojnah v muslimanskem svetu. Nato nikoli več ne bo Rusiji vzel Krima. Nima s čim. Putin ne more zavzeti Ukrajine, ker bi mu tanki obtičali že pri Poltavi.
Na obeh straneh ni dovolj moči, da bi se ti ocufani sili zares spopadli. Oboji so izgubili vojno z Afganistanci. Imajo pa dovolj moči, da Ukrajino pahnejo v grd državljanski spopad. To je treba preprečiti.
