Hipoteza učinkovitih trgov domneva, da so finančni trgi učinkoviti ter da cena vrednostnega papirja odraža vse dostopne informacije. Finančni svet, kot ga v svoji študiji o učinkovitosti trgov iz leta 1970 opisuje Eugene Fama, za svoje delovanje ni nujno potreboval ljudi. Vse je racionalno. To je tudi vsa resnica, ki jo je po hipotezi učinkovitih trgov treba poznati o delovanju finančnih in drugih trgov. A kako potem razložiti nestanovitnost gibanja cen vrednostnih papirjev?
Hipoteza ne proučuje načina, kako posameznik išče in procesira informacije, temveč predvideva njegovo racionalnost odločanja, medtem ko so slednje številne študije postavile pod vprašaj. Do današnjega dne je proučenih in potrjenih nekaj deviacij racionalnega obnašanja, kot so pretirana samozavest, uokvirjanje, sidranje in druge napake, ki jih pri svojem odločanju dela posameznik in ki jih proučuje vedenjska ekonomija.
Joseph Stiglitz je leta 2001 prejel Nobelovo nagrado za ekonomijo za svoje delo na področju asimetrije informacij in odnosa med principalom in agentom. Asimetrija informacij proučuje odnose med subjektoma, pri kateri razpolaga agent z več informacijami, kot jih ima na voljo principal.
Kar nekaj študij je namreč kot razlog za finančno krizo izpostavilo asimetrijo informacij v okolju finančnih institucij, denimo med delničarjem in menedžmentom družbe ali med klienti in banko. Vseeno pa drži, da danes, v času tolikšne razvejanosti interneta, mobilne telefonije in družbenih omrežjih, informacija ni več redkost, kaj šele dobrina. Vseobsežna dostopnost z informacijami, ki jih je prinesel internet ter mobilna telefonija, nekoliko redefinira odnos med principalom in agentom, saj za slednjega dostop do informacij ni več omejen, kar bi tehnično lahko pomenilo, da v okolju informacijske prenasičenosti do asimetrije informacij ne more priti. Vendar pa je podaja informacij bolj kompleksna in zahteva za ustrezno presojo določena predznanja.
Povprečni vlagatelj danes ni sposoben razumeti, oceniti in vrednotiti pridobljene informacije, ki se nanaša na določeno podjetje oziroma delnico podjetja, saj so zahteve po razkritju informacij vedno bolj obsežne. Nekateri avtorji tako že govorijo v prid poenostavitve načina podajanja informacij, medtem ko drugi zagovarjajo nujnost pravočasnega izobraževanja o financah, če je mogoče, že v osnovni šoli.
