Tudi ugled Radiotelevizije Slovenija kot javnega servisa, ki brez zaupanja javnosti ne more obstajati, je zaradi preteklih in zdajšnjih političnih pritiskov nevarno načet. Tudi prvi mož Televizije Slovenija Janez Lombergar je pred ponedeljkovo sejo programskega sveta napovedoval, da se ne želi umakniti s svojega položaja. Kako močno verjame v svoj prav, četudi sta tako programski kot nadzorni svet ugotovila kršitve meril pri uporabi razvojnih sredstev za vzpostavitev tematskega programa v vrednosti več kot en milijon evrov, so dali vedeti nekateri svetniki, ko so govorili o obiskih na domovih, telefonskih klicih in dnevih odprtih vrat v četrtem nadstropju poslopja na Kolodvorski, skratka o lo(m)biranju na javnem zavodu.
Druga polobla programskega sveta je v ponedeljek o teh pritiskih seveda zgovorno molčala. Čeprav se zaveda, da gre pri netransparentni porabi razvojnih sredstev za prakso, ki jo – prosto po svetniku, teologu in nekdanjem članu nadzornega sveta Zvona Ena Holdinga Janezu Grilu – že dolgo spremlja na javni radioteleviziji, je na zadnji seji ni bila pripravljena presekati, ob tem pa je imela tudi podporo predsednika nadzornega sveta Mihe Kluna, ki je bil v svet imenovan po lanskem kadrovskem cunamiju vlade Janeza Janše na javnem servisu. Zato lahko le ugibamo o obljubah, kaj bodo gledalci v prihodnjih mesecih lahko spremljali v programu javne televizije – svetnik, upokojeni strojevodja in predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Slavko Kmetič na primer med vsako sejo postreže s kakšno idejo – oziroma katere vsebine bodo v prihodnje na pozive nekaterih interesnih skupin, ki so zastopane v programskem svetu, še umaknjene v bunker in bodo svoj epilog doživele na parlamentarnih odborih pod budnim očesom tretjega programa Televizije Slovenija. Tako kot smo lahko ugibali o tem, kdo je v NLB v preteklih letih po politični liniji odobraval večmilijonska posojila, zaradi katerih smo morali državljani dokapitalizirati nacionalno banko.
Veljavni zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je pripravila prva Janševa vlada, pa je v delu, ki govori o poslanstvu programskega sveta, povsem jasen: vanj so lahko izvoljene osebe, ki s svojim znanjem, ugledom oziroma dosežki na kulturnem, izobraževalnem ali katerem koli drugem področju družbenega življenja lahko pripomorejo k dobremu delovanju in krepitvi ugleda javne radiotelevizije. Hkrati pa morajo svoje delo opravljati neodvisno in nepristransko ter so dolžne uresničevati samo interese RTV Slovenija kot javne radiotelevizije. »Trdne vezi RTV-hiše z javnostjo, ki se ustvarjajo in ohranjajo vsak dan posebej, odvisne pa so od kakovosti našega dela in transparentnosti poslovanja, so namreč temelj delovanja javnega servisa,« pa so ob novici, da si je vodstvo javnega zavoda letos izplačalo nagrade za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, zapisali v Gibanju za javno in neodvisno RTVS.
Programski svet s ponedeljkovo (ne)odločitvijo torej ni izpolnil pričakovanj zakonodajalca (in javnosti), saj ni prispeval k dvigu ugleda Radiotelevizije Slovenija, prej nasprotno.
