Obvezna smer Zahod

Predsednik Petro Porošenko v maskirni uniformi poleg mitraljezca v helikopterju nad nemirnim ukrajinskim vzhodom, Nadja Ševčenko, ukrajinska pilotka, zadržana v ruski psihiatrični bolnišnici, in nosilka liste stranke nekdanje premierke Julije Timošenko, ter kandidat internetne stranke, uradno preimenovan v Dartha Vaderja, ki so mu odrekli pravico glasovanja, so grotesken okvir, v katerem so potekale nedeljske predčasne parlamentarne volitve v Ukrajini. Znotraj njega se ni zgodilo nič nenavadnega, okrnjena volilna udeležba je v okrnjeni parlament brez predstavnikov odcepljenega Krima in dela separatističnega Donbasa sestavila pričakovano zakonodajno telo s 70-odstotnim nagibom stran od Rusije. V kolikšni meri gre za dejanski nagib proti Zahodu, bodo pokazali čas in predvsem dejanja nove vlade, rešene balansiranja med Moskvo in Brusljem, ne pa tudi endemične korupcije, gospodarskega razsula, ujetosti v divjo privatizacijo ter tlečega nacionalizma in seveda vojnega stanja na vzhodu države. Porazdelitev moči med Porošenkovo koalicijo z Udarom kijevskega župana Vitalija Klička ter novo stranko premierja Arsenija Jacenjuka napoveduje, da bo slednji ostal na čelu vlade s široko parlamentarno podporo, v kateri bo poleg Domovine Timošenkove, ki je komaj preskočila parlamentarni prag, tudi Samopomoč lvovskega župana Andrija Sadovija, tako močan prozahodni blok pa ne pomeni, da bo njegovo notranje sožitje enostavno. Porošenko je vsaj glede na predvolilne napovedi pričakoval prevlado svojega bloka, zdaj pa se bo moral zadovoljiti s povsem enakopravno Jacenjukovo Ljudsko fronto ter posledičnimi razhajanji že pri trenutno najpomembnejšem ukrajinskem vprašanju o ohranjanju ozemeljske celovitosti države. V njuni retoriki razlik praktično ni opaziti, Porošenko je prav z namenom, da dokaže svojo ostro pozicijo do separatistov na vzhodu, volilni dan začinil s presenetljivim vojaško obarvanim obiskom le-tega, medtem ko se je njegova žena sama odpravila na volišče v Kijevu. Toda Jacenjukove karte so bile očitno močnejše. Z uvrstitvijo kar sedmerice poveljnikov z bojišča na kandidatno listo njegove stranke je dal volilcem nedvoumno vedeti, kakšna je njegova rešitev spora s proruskimi separatisti, in slednji so ga izdatno nagradili. Ankete so mu napovedovale tretje mesto, zgodi pa se lahko celo, da bo za kanček odstotka zmagovalka volitev postala Ljudska fronta. Pri tem je simptomatično, da je Jacenjuk največ pridobil na račun slabšega rezultata Porošenkovega bloka in seveda na račun nacionalistične Svobode, ki je za zdaj kljub dosedanjemu močnemu vladnemu položaju s tremi ministrstvi ostala pod parlamentarnim pragom.