Tri mesece pozneje je slika Cerarjeve vlade in drugih njegovih kadrovskih potez precej drugačna od napovedane. Še preden je v državni zbor romal seznam ministrskih kandidatov, je zaradi domnevno spornih poslov mandatar z njega umaknil kandidata za gospodarskega ministra Ervina Pfeiferja. Mesec dni pozneje je vlado zapustil Jožef Petrovič, ki ga je s čela gospodarskega resorja odneslo domnevno kartelno dogovarjanje v času, ko je bil divizijski direktor DZS. Vmes sta se SMC zgodila Jure Leben, ki je moral zaradi navajanja neresnične izobrazbe po komaj desetih dneh odstopiti z državnosekretarskega mesta, pa županski kandidat v Mariboru Anton Kranjc, ki je »pozabil«, da je bil pravnomočno obsojen. Tako opevane nove obraze so torej zasenčili njihovi stari grehi.

Prvi ministrski odstop koalicijskih pretresov sicer ne bo prinesel. Koalicijskih partneric SD in DeSUS ni vznemiril, saj ni šlo za katerega od ministrov iz njune kvote. Poleg tega Petrovič ni sodil med člane vlade s pomembnejšo politično težo. Vskočil je kot nadomestilo za Pfeiferja, do njega so prišli po sosedskih in sorodstvenih kanalih, za razmislek je imel na voljo le nekaj ur časa, iz informacij o dogajanjih na sejah vlade in njegovih dosedanjih nastopih pa je bilo že mogoče razbrati, da gre tudi za enega strokovno šibkejših členov sedanje ministrske ekipe. Je pa odhod Petroviča še nekoliko zmanjšal avtoriteto predsednika vlade in zaupanje v »njegove« nove obraze. Pa tudi možnost, da bi vlado okrepil z uglednimi strokovnjaki, kot je napovedoval v omenjenem povolilnem intervjuju.

Majanje koalicije je mogoče pričakovati že v prihodnjih tednih oziroma mesecih, ko bo vlada sprejemala finančne ukrepe oziroma spreminjala proračun za prihodnje leto. Če bo želela uresničiti zavezo o znižanju primanjkljaja na 2,8 odstotka BDP, ki jo je dala v proračunskem načrtu za leto 2015, bo namreč morala krepko zarezati v odhodke. A je ministrica za delo že povedala, da na področju sociale manevrskega prostora tako rekoč ni. Ministrica za kulturo se sklicuje na Churchilla, ki med drugo svetovno vojno ni rezal proračuna za kulturo. Novi seznam državnih podjetij, ki naj bi jih prodali, bo nedvomno povzročil vročo kri v SD. Sindikati v javnem sektorju pri plačah ne popuščajo. »V sedanjo koalicijo smo šli zaradi dodatnih 40 milijonov evrov za regres za upokojence in bomo tudi odšli iz nje, če teh sredstev ne bo,« je že večkrat zagrozil prvak DeSUS Karl Erjavec. Ob tem tudi ne gre spregledati, da prvi finančnik v državi Dušan Mramor ne preračunava kot politik in koalicijskih izsiljevanj ne bo prav dolgo prenašal. Ne nazadnje se člani Ropove vlade spominjajo, da je bil v takratnem, finančno mnogo ugodnejšem mandatu kar nekajkrat tik pred tem, da zapusti vladne vrste.

Cerarja bo tako v prihodnjih tednih in mesecih reševalo predvsem to, da je spomin volilcev na njihovo julijsko izbiro še živ in da si torej nobena od koalicijskih partneric tako hitrih novih volitev ne more privoščiti.