Ob vrsti slabih novic, ki se v zadnjih mesecih zgrinjajo nad najboljšim sosedom, se pod vprašaj postavlja tudi njegova morebitna prodaja, kdaj bo do nje sploh prišlo in kakšna bo končna cena. Po zadnjih javno znanih podatkih naj bi bile nezavezujoče ponudbe oddane že konec februarja, do prodaje pa naj bi prišlo šele konec leta 2014.
Zaskrbljujoči so podatki o prodaji na drobno. Realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno brez motornih goriv je bil decembra lani za 1,4 odstotka nižji kot novembra, v primerjavi z decembrom 2011 pa je bil padec kar 8,3-odstoten. Podatek je še toliko bolj zaskrbljujoč, ker december tradicionalno velja za prodajno najboljši mesec v trgovski panogi.
Prihodki od prodaje Skupine Mercator so v zadnjem četrtletju 2012 glede na tretje četrtletje upadli za odstotek. Da Mercatorju zmanjkuje sape, priča podatek o maržah in denarnem toku iz poslovanja. Kosmati denarni tok iz poslovanja (EBITDA) je bil v četrtem četrtletju za več kot polovico nižji kot v tretjem četrtletju in je znašal le še 14,5 milijona evrov, EBITDA marža pa je znašala le dva odstotka. Podobno je marža kosmatega denarnega toka iz poslovanja pred najemninami (EBITAR) upadla s 6,2 odstotka na 4,2 odstotka. Za obdobje 2012–2015 je Mercator planiral EBITDAR maržo čez 7 odstotkov, kolikor je nazadnje znašala v zadnjem četrtletju leta 2011. Ker ima marža močan vpliv na ocenjeno vrednost družbe in posledično prodajno ceno, lahko ugibamo, da bo le-ta ustrezno nižja, kot je bila v preteklih ponudbah. Obstaja možnost, da ponujene ponudbe ne bodo zadostile pričakovanj prodajalcev in do prodaje tudi tokrat ne bo prišlo.
Zaradi slabih gospodarskih razmer in visoke zadolženosti Mercatorja pa ni ogrožen samo prodajni proces, ampak tudi likvidnost družbe. Uprava je s predlogom za moratorij na odplačilo glavnic posojil ta problem že javno priznala in ga razkrila, viden pa je tudi iz tekočih bilanc. Neto dolg Mercatorja se je v lanskem letu resda zmanjšal za dobrih 80 milijonov evrov, vendar je zmanjšanje posledica učinkovitega upravljanja z obratnim kapitalom: manjših zalog in za okrog 100 milijonov evrov večjih obveznosti do dobaviteljev. Trdimo lahko, da je Mercator finančni dolg le prevalil na svoje dobavitelje, medtem ko iz tekočega poslovanja plačuje samo obresti na najeta posojila. Tak način nižanja dolga seveda ne more trajati v nedogled in uprava bo morala v prihodnje ciljati predvsem na rast dobičkonosnosti poslovanja.
Prispevek izraža trenutno stališče avtorja in ne nujno tudi Abanke Vipe, d.d., v kateri je zaposlen. Prispevek ne predstavlja naložbenega priporočila.
