Za nekaj zrezkov so »botri« ubili kravo. Protislovno je, da je šaleška energetika, iz katere »zaslužni« črpajo milijone, njeni nekdanji vodilni pa se kopljejo v gotovinskem ali nepremičninskem bogastvu, danes na kolenih. V TEŠ se zaradi slabega vodenja projekta, ki naj bi »rešil delovna mesta v dolini«, obetajo odpuščanja. Prav tako v Premogovniku Velenje, kjer s težavo vsak mesec nabirajo denar za plače. Obe družbi pred zlomom, ki bi Šaleško dolino spremenil v Zasavje, rešuje le Holding Slovenske elektrarne (HSE). Ta se je iz skupine, ki je imela nekoč velike regionalne ambicije, spremenil v projektno podjetje za reševanje TEŠ 6 in postal javnofinančna bomba. To ni edina težava za generalnega direktorja HSE Blaža Košoroka, ki je še iz časov v Tetolu vešč naročanja premoga. Težko bo namreč še naprej kritičen do vodstva TEŠ (ki ga je nastavil sam), če ima po ukinitvi nadzornih svetov v hčerinskih družbah sam v rokah vse vzvode za ukrepanje.
Ne glede na to enemu najmočnejših lobijev pri nas, ki se vedno znova skrije za lokalne, sindikalne ali katere druge interese, uspeva vse. Iz igre za dolgoročno prevlado v Sloveniji je tako že izločil bolj ali manj vse konkurente.
Zaradi finančnih bremen TEŠ 6 so se verjetno dokončno razblinile sanje posavskega jedrskega lobija o gradnji drugega bloka nuklearke. Kot tolažilna nagrada mu ostaja celotna veriga hidroelektrarn na Savi. Plinovod Južni tok, ki bi lahko v prihodnjih letih morda spodbudil gradnjo kakšne plinske elektrarne, je ob tihi asistenci naveze Petrol-Geoplin tako rekoč preteklost. Prav tako načrti o plinskem terminalu v Kopru. Zaloge zemeljskega plina so postale del igre za obvladovanje lendavske Nafte. Resnejše razprave o obnovljivih virih je z napihovanjem in pokom fotovoltaičnega balona zatrla kar država sama. Dravska dolina, nekoč energetsko močna regija, je postala zgolj financerka projekta TEŠ 6. Zasavje je z zaprtjem Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) in likvidacijo TE Trbovlje v energetskem smislu umrlo. Neverjetno naključje je, da je k temu vsaj v zadnji fazi pripomoglo tudi podjetje z neznanimi lastniki iz Švice, ki ima le slabih tristo kilometrov iz Velenja v lasti rudnik rjavega premoga.
Medtem ko SMC še vedno okleva pri izpolnitvi predvolilne obljube o celoviti preiskavi projekta TEŠ 6, bo ključno spremljati dogajanje v zakulisju. In opazovati, kako se bodo na denarni tok uvoznikov premoga iz Indonezije ali od drugod skušali prisesati lobisti in politiki. Denar, ki priteka iz energetike, ene zadnjih molznih krav v gospodarsko opustošeni državi, nima barve. Že naslednja vladna koalicija morda ne bo rdeča ali črna, ampak – rjava.
