Zaključek leta je Janku Jamniku vzel pravico do prihodnosti. Človeško telo je zadnji branik naše človečnosti. Vsak umor družbi odvzame dostojanstvo.

Z vprašanjem, kam družba pada, ko pada z višine, sem se obrnil na beograjskega filozofa in sociologa, profesorja Aleksandra Fatića. Odgovor je bil starodaven. »Kriza in brezposelnost povzročita zoženje družbene zavesti. Ljudem postane vseeno, kaj se dogaja drugim, vse dokler to ni kdo, ki nam je osebno blizu,« je odpisal Fatić. Zdrs urbanega središča v nasilje je opazoval skozi domače okno. »Tako se zmanjšuje raven medsebojnega zaupanja in družba drsi v tisto 'naravno stanje', v katerem je, kot je pisal Thomas Hobbes, človek človeku volk.« Za presek zgolj surov podatek z domačega MNZ: 31. julija 2014 je imelo 39.171 posameznikov v posesti 124.099 kosov različnega orožja.

Deli družbe, ki so bili še pred nekaj leti izjemno perspektivni, čutijo fizično bolečino. Ne vidijo več izhoda. Vsak četrti mlad človek med dvajsetim in tridesetim letom starosti je v Sloveniji brez dela. Brezposelni so mladi brez dokončane izobrazbe, ki v izobraževanju ne vidijo perspektive. Brezposelni so namreč tudi diplomanti, magistri in mladi doktorji. Če že niso povsem brezposelni, pa niso zaposleni. Njihovo delo je podcenjeno in negotovo. Ne delajo tistega, za kar jih je država izšolala. Nasilje obvladuje trg dela in s tem ekonomijo, naše skupno gospodinjstvo.

V Sloveniji so leto 2013 zaznamovali protesti, ki so se začeli z nasiljem. Kazalo je slabo, a iztekli so se srečno. Ljudje so ohranili človečnost. Letos se je na volitvah »paradigma« z ulic prevedla v politiko. Retorika nove politike je milejša od prejšnjih. A, paradoksno, ko izvršilno oblast vodijo ostrozvočni, avtoritarni politiki, nastane vsaj vtis, da imajo zadeve v svojih rokah. Ko odločitve razglaša retorično spravljivi politik, pa bije v oči pomanjkanje državne suverenosti. Nemška kanclerka Angela Merkel vsakega slovenskega premierja ali premierko vpraša enako: Kaj je pri vas naprodaj in kako boste ljudi prestrašili do te mere, da bodo v prodajo privolili? Ta vprašanja so se razgalila tudi letos, ko se nadaljuje prodaja večine državnih podjetij. Vladajoča slovenska politika nima karizme, s katero bi jih zamaskirala.

Lahko si je predstavljati, kako bi moralni prenovitelj premier Miro Cerar reagiral na novico, da je kateri od slovenskih politikov komu pomagal pri izogibanju davkom. Navsezadnje je Cerar – demonstrativno – zaradi očitanih nečednosti bliskoma zamenjal gospodarskega ministra Jožefa Petroviča. Cerar pa ni pozval k odstopu predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Juncker je v domačem Luksemburgu kot premier organiziral masivno davčno oazo. To je politično nasilje epskih razsežnosti. Ampak nad moralnimi zakoni stoji zakon močnejšega, ki se izvaja med državami in se prevaja do zadnjega prebivalca Slovenije.

Nekoč je Slovenija govorila o politični suverenosti. Danes je suverenost le še v rokah ljudi. Ljudje so tisti, ki lahko pokvarijo sliko brezupa. To bo naše novo leto.