Že ob uvajanju obveznih delilnikov leta 2011 so mnogi med njimi svarili pred težavami, saj marsikje v starih blokih, kamor jih je bilo treba namestiti, niso bili izpolnjeni osnovni tehnični pogoji zanje. Delilniki so smiselni in zagotavljajo pravično delitev stroškov le, če delujejo v hidravlično uravnoteženem ogrevalnem sistemu, ki ga stanovalci uravnavajo s termostatskimi ventili. Tako menijo v vzornih Nemčiji, Avstriji in na Danskem in tudi naš Eko sklad je še pred štirimi leti delilnike sofinanciral le, če so etažni lastniki prej poskrbeli za omenjena ukrepa. Toda soavtor ideje o obveznih delilnikih Hinko Šolinc je vse očitke o nepremišljenosti ukrepa v imenu pristojnega ministrstva za gospodarstvo tedaj zavračal, češ »če etažni lastniki ne bodo izvedli vseh teh priporočil, imajo vsi možnost zapreti ventile na radiatorjih«.
Prav to, zapiranje radiatorjev in gretje na račun sosedov, ki dobivajo astronomske položnice, se zdaj dogaja. Žal ne le zaradi tehničnih pomanjkljivosti ogrevalnih sistemov. Že tri leta etažni lastniki, ki imajo vsaj malo znanja oziroma sreče v nesreči, odkrivajo napačno vgrajene ali programirane delilnike, napačne odčitke z delilnikov in obračune stroškov. Množična vgradnja je pač pritegnila veliko nadobudnih, čez noč vzniklih in strokovno vprašljivih podjetnikov, ki so v delilnikih prepoznali dober posel. Tudi upravnikov, ki se pred tem z njimi praviloma niso ukvarjali.
Arogantno gospodarsko ministrstvo, ki ga je tisti čas v Pahorjevi vladi vodil Matej Lahovnik, je ne glede na svarila poskrbelo še za to, da je kljub veliki nepodkovanosti etažnim lastnikom omogočilo svobodno medsebojno barantanje s korekturnimi in drugimi dejavniki delitve stroškov. Končna zmes, ki so jo še do nedavna na zdaj pristojnem ministrstvu za infrastrukturo zavračali kot morebiten osamljen eksces, je ta, da ima lahko en stanovalec menda tudi štirinajstkrat (!) toplejše stanovanje od povprečja v bloku. Kajti tudi toliko več mora plačevati za ogrevanje, če sam ne odkrije kakšne napake.
Zdaj na ministrstvu posredno priznavajo, da so z delilniki vendarle zavozili. A nad novim pravilnikom, ki ga je pomagal sestavljati tudi Šolinc in naj bi odpravil največje anomalije, je stroka razočarana. Ministrstvo obstoječe probleme pometa pod preprogo in ustvarja nove, pravi, ko med drugim govori o povečanju delitve stroškov po kvadraturi na za vse stare stavbe fiksnih 50 odstotkov. Pravilnosti podatkov oziroma obračunov po delilnikih za preostalih 50 odstotkov pa recimo še vedno ne bo treba preverjati nikomur.
Za nameček je ministrstvo v predlagani novi pravilnik potuhnjeno vrinilo še obvezno vgradnjo vodomerov v stanovanja. In se nato na naše poizvedovanje še zlagalo, da je ta zakonsko predpisana že zdaj. V resnici je obvezna samo ob rekonstrukciji vodne napeljave po vsej stavbi, saj sicer v starih stavbah ekonomsko ni upravičena. Kot da jih delilniki niso naučili ničesar. Nekomu bi bilo treba malo podkuriti. Ali vsaj posvetiti.
