Neprebavljivo je sprenevedanje Andreja Fištravca in njegovih vodonoscev, ko so v petek obelodanili jedko resnico in se med svojim nastopom obnašali kot šefi neke jedrske elektrarne, ki jih je v sicer brezhibno delujočem reaktorju presenetila eksplozija.

Župan se je grdo sprenevedal, da mu prej ni bilo do potankosti znano, kolikšna finančna luknja je spodkopala temelje mesta. In da so šele po tistem, ko jim je uspelo premeriti njeno prostornino, ta otožna dejstva sporočili občanom.

Res je: najbolj zavzeto je jamo kopal Franc Kangler, mesto je namreč med njegovim županovanjem porabilo približno 50 milijonov evrov preveč. Del primanjkljaja se je pokril s prihranki, ki jih je na računu pustil predhodnik Boris Sovič, nato je sledilo zadolževanje pri bankah. V osmih letih je zunanji dolg zrasel s 5,1 milijona na sedanjih 34,5 milijona evrov.

V ta znesek je že vštet zadnji osemmilijonski kredit, ki ga je najela Fištravčeva ekipa. Od lanskega aprila je brezobzirno zapravljala kot Kangler. K občinski skledi so pripujsali številni, ki so se bili drenjali v predvolilnem taboru, priliznjene uradnike pa je župan obdaril z dodatki k plačam. Z županovimi svetovalci, ki zaradi pomanjkljive izobrazbe ne morejo biti uradniki, so bile sklenjene sumljive podjemne pogodbe. Druge so pričakale odlične službe v javnem gospodarskem sektorju.

Med novinarji se je razširila domneva, da so bile brutalne napovedi župana in novega občinskega direktorja Damjana Laha le medijski spin. Druga teorija je, da posnemajo perfidne metode, ki jih je v svojem bestselerju Doktrina šoka secirala Naomi Klein.

Glede na intelektualni doseg ljudi, s katerimi se obkroža župan, dvomimo o obstoju že izrisane strategije, po kateri naj bi z nekakšno šok terapijo pozdravili mestne finance in hkrati preprečili revolt ljudi zaradi napovedane občutne podražitve občinskih storitev.

Seveda se bo nazadnje nekje izbrskal denar za socialo, za vrtce, tudi nekaj fičnikov še za kulturo, ker v primerjavi z drugimi občinskimi odhodki tukaj ne gre za vrtoglave zneske. Tudi Festival Lent bo in gospa županova bo spet povezovala folklorni festival. Res pa bo zmanjkalo denarja za marsikaj drugega, ko bo mesto dobilo izstavljene račune za Fištravčeve katastrofalno zastavljene projekte. Prvi na seznamu bo najbrž že v startu zavožen projekt Mariborskega Pohorja, zaradi katerega utegne mesto – če bo zima zelena – spomladi dejansko prismučati na rob bankrota.

V bistvu so petkove črne napovedi samo še en obupan poskus župana s klobukom, da bi vse, kar je v mestu narobe, naprtil predhodniku, ki je občino zapustil pred dvema letoma. Obenem Fištravec že zbira izgovore, s katerimi bo volilcem nekoč skušal razložiti, zakaj ni uresničil ničesar od tistega, s čimer se je predvolilno širokoustil to jesen.

Mesto je izvolilo kriznega menedžerja in ne župana, je javnosti v petek dopovedoval Lah in vrtel svoj debeli prstan na roki. Ni res! Mariborčani so volili župana. In si nakopali grobarja.