"Plošče so tako nespretno izbrane, da se že več let ne moreva znebiti vtisa o slepi kuri, ki izbira vse preredka zrna iz kupa gnoja. Prva sva, ki priznava očitno resnico, da se je izbira na trgu domačih gramofonskih plošč v zadnjih letih osupljivo izboljšala," sta pisala. "Čeprav je prav zdaj modno zatrjevati, da je pri nas rock kritika šele v povojih, le imajo tisti redki pisci po raznih periodičnih edicijah določen vpliv." Čakaj! Branje je zastalo. Kje sem pred kratkim zasledil podobno misel?
V časopisu Delo, pred mesecem dni. V tekstu o slovenskih glasbenih revijah na spletu, za katerega se je v kasnejšem dopisovanju med urednikom Odzvena in avtorico izkazalo, da je bil omejen na strani za alternativno glasbo (metal, hard core, punk, rock). Če pustim ob strani, da je podpisana Petra Jerina med drugim zadolžena za piar in sodelavka v članku obdelanega www.profanity.si webzina, pa ne morem mimo izjave enega izmed urednikov predstavljenih portalov, Aleša Podbrežnika.z www.RockLine.si, ki je zatrdil na las podobno reč kot Sušnik in Šifrer pred več kot tridesetimi leti: "Pri nas je sodobno glasbeno novinarstvo šele v povojih."
Očitno je čas za antologijo slovenske rock in splošne popularnoglasbene kritike ter publicistike z izborom tekstov, portretov in intervjujev naših kronistov in kronistk popularne glasbe. Ni pomembno, ali je na papirju ali na spletu, televiziji ali radiu, za boljšo sodobnost se je pomembno (začeti) zavedati, da imamo že nekaj generacij dolgo tradicijo pišočih o glasbi.
Se vam ne zdi, da smo pri nas vedno znova na začetku? Če se danes prebira porumenele objave o glasbi iz 50. ali 60. let prejšnjega stoletja, smo bili na začetku. Če vzamemo sedemdeseta, smo bili na začetku. V alternativnih osemdesetih smo bili na začetku. Z neodvisnostjo države smo bili spet na začetku. Do kdaj? Naša napaka je, da ponavljamo spodrsljaje predhodnikov in se ničesar ne naučimo od njih, ki so se - prav tako neupoštevajoč napake svojih prednikov - lotili glasbene publicistike, kritike ali novinarstva. Iz te diskontinuitete izvirajo številni miti, kdo je bil prvi, predvsem pa podcenjevanje, brezbrižnost, ne(samo)kritičnost in celo ignoranca do lastne zakladnice.
Pred dvema tednoma se je od nas poslovil glasbeni novinar in radijski urednik Tomo Pirc. Dolgo se ni dal zahrbtni bolezni, ki ga je prisilila v umik iz aktivnega spremljanja in posredovanja glasbe. Iz prve generacije Radia Študent je nadaljeval pot na Radiu Glas Ljubljana, nato na nacionalnem radiu. Z borbenostjo, smehom, zavzetostjo, odprtostjo in pedagoškostjo je še kako pripomogel k odpiranju in širjenju glasbenih obzorij, zapisovanju, predvajanju in komentiranju godb in izvajalcev. Zaradi takšnih zanosnih ljudi nismo več v povojih.
