Eden izmed pogosto navedenih argumentov za uvedbo varčevalnih ukrepov – dvig davkov in zmanjšanje državne porabe – je nevarnost nenadnega dviga cene blaga, ki bi z visokimi stroški zadolževanja prek državnih obveznic ogrozila plačilno sposobnost države, javnofinančno kredibilnost in s tem tudi gospodarsko rast. Vendar je logika takšnega argumenta zelo šibka. Čeprav empirične študije dokazujejo, da lahko na daljši rok prekomerna zadolženost zmanjša gospodarsko rast, se zadolženost meri z razmerjem med javnim dolgom in BDP. To pomeni, da se breme javne zadolženosti lahko zmanjša zgolj z doseganjem višje gospodarske rasti. Uvedba varčevalnih ukrepov, kot sta dvig davkov in upad državne porabe, lahko zaradi zmanjšanja tekoče porabe in investicij zajetno zmanjša gospodarsko rast, pri čemer je temeljna dilema finančnega ministra, ali si želi dvig gospodarske rasti in s tem povezano zmanjšanje brezposelnosti ob proračunskem primanjkljaju ali uravnotežen proračun in visoko brezposelnost. Sloveniji je v zadnjih dveh letih z začetkom strukturnih reform, ustanovitvijo slabe banke in privatizacijo uspelo na mednarodnih finančnih trgih povrniti institucionalno kredibilnost, ki jo je izgubila v času Janševe in Pahorjeve vlade. S tem se je donos na desetletno državno obveznico, ki diktira stroške zadolževanja, znižal s 7,43 odstotka v prvi polovici leta 2012 na današnjih 2,8 odstotka. Zaradi tega je strah pred visokimi stroški zadolževanja v primeru proračunskega primanjkljaja povsem odveč.
V letu 2014 je 10,1 odstotka državljanov brezposelnih, zaradi česar je potencialni BDP Slovenije bistveno manjši, kot bi lahko bil, če bi vlada svoj fokus preusmerila od načinov zmanjšanja deficita na načine nepretrganega zmanjšanja brezposelnosti. V tem letu je zato najpomembnejša naloga za slovensko vlado in finančnega ministra, kako spodbuditi gospodarsko rast vsaj na raven dveh odstotkov in več po letu 2016, da bodo slovenski državljani lahko uživali višje dohodke in slovenska podjetja višje dobičke. Resda je Slovenija zaradi prenosa terjatev na slabo banko doživela rekorden dvig javnega dolga v deležu BDP, zaradi česar se sooča z omejitvami deficitarnega trošenja, vendar lahko le visoka gospodarska rast zmanjša breme dolga. In če bi se obdobje nizke rasti nadaljevalo, bi Slovenija sicer uživala enako velikost bremena dolga.
V letošnjem letu je nadaljevanje varčevalnih ukrepov resno ogrozilo gospodarsko rast Nemčije. Nemški BDP je v drugem četrtletju upadel, zaradi česar se je indeks ekonomskih pričakovanj ZEW (Zentrum für Europäische Wirtschaftsforschung) zmanjšal na najnižjo raven v dveh letih. Posledično je zvezna vlada znižala pričakovano gospodarsko rast z 1,8 odstotka na 1,2 odstotka za leto 2014 ter z 2 odstotka na 1,3 odstotka za leto 2015. Nemško in slovensko gospodarstvo bi fiskalni stimulus v obliki investicij v infrastrukturo spodbudil k večjim investicijam in dvigu poslovnih zaslužkov, s čimer bi se začela zmanjševati tudi strukturna in dejanska stopnja brezposelnosti. Pri tem je seveda ključnega pomena, da fiskalni stimulus cilja na zaposlovanje mladih in ustvarjanje novih delovnih mest. Tako bi večja kupna moč spodbudila zasebno porabo, ki v razvitih gospodarstvih predstavlja dve tretjini BDP in poleg izvoza v največji meri prispeva h gospodarski rasti.
Celotna ekonomska logika varčevalnih ukrepov leži na majavih temeljih. Slovenija in preostale zahodne države so v času krize uvajale škodljive varčevalne ukrepe, kot je denimo slovenski zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf), ki je s prepovedjo zaposlovanja v javnem sektorju povzročil visoko stopnjo brezposelnosti v imenu spodbujanja dolgoročne konkurenčnosti gospodarstva. Vendar je Zujf odločilno pripomogel k dvigu brezposelnosti med mladimi in recesiji z dvojim dnom, kakršno je izkusila Slovenija. Ukinitev Zujfa in sprostitev delovnih mest v javnem sektorju bi bila ena izmed najbolj smiselnih potez nove vlade. Naj vlado spomnim, da je skupina treh ekonomistov z univerze Amherst v ZDA dokazala, da sta bivši vodilni ekonomist IMF Kenneth Rogoff ter Carmen Reinhart v svojem delu o finančni krizi, ki je predstavljalo idejni temelj varčevalnih ukrepov, zagrešila vrsto osnovnih napak pri izračunu vpliva javnega dolga na gospodarsko rast do te mere, da popravljeni izračuni ne predlagajo, da dvig javnega dolga v BDP na 90 odstotkov povzroči recesijo.
Prvi cilj Slovenije je dvig gospodarske rasti, in četudi ta cilj vključuje proračunski primanjkljaj, sta navsezadnje visoka gospodarska rast in nizka brezposelnost tista dva cilja, ki omogočata dvig dohodkov in lepšo prihodnost države skupaj z javnofinančno stabilnostjo.
