Ekonomska neenakopravnost ženske postavlja v neprivilegiran položaj. Ženske se ob odločitvi za ustvarjanje družine odpovejo večletni participaciji na trgu dela, kar ustvarja ekonomsko negotovost ter mrtvo izgubo, saj družba kot celota izgublja dragoceni talent, znanje in produktivne resurse. Nizka ekonomska participacija žensk za družbo pomeni nižji potencialni BDP in posledično nižji dohodek na prebivalca, nižji življenjski standard in slabšo kakovost življenja. Politična neenakopravnost žensk in slabši dostop do zdravstvenih storitev sta v veliki meri rezultat kulturnih vzorcev. Kultura protestantskih družb severne Evrope do žensk izraža spoštovanje ter politično in ekonomsko enakopravnost, medtem ko je za katoliški jug Evrope značilno tradicionalno nizko spoštovanje žensk, ki se manifestira v visoki stopnji ekonomske neenakosti med obema spoloma. Hkrati kulturno okolje v veliki meri pogojuje družbeno izbiro institucij in za družbe z nizkim spoštovanjem žensk so značilne parazitske politične in ekonomske institucije, ki škodujejo participaciji žensk na trgu dela, gospodarski rasti ter napredku znanosti.
Življenje žensk v Sloveniji ni lahko, saj se morajo spopadati z visoko stopnjo alkoholizma, moške nezrelosti, zakonske nezvestobe, nizko politično in ekonomsko participacijo ter s prevladujočim mačističnim videnjem sveta. Pri slednjem gre za prikrito obliko parazitizma, ki ekonomsko neučinkovitim posameznikom omogoča črpanje rent ter izkoriščanje resursov od talentiranih in marljivih članov družbe. Primerjalni politični in ekonomski status žensk v Sloveniji se je začel vidno poslabševati po prvi svetovni vojni. Namesto da bi se Slovenija pridružila novonastali avstrijski državi, so dušebrižni slovenski politiki Slovenijo pahnili v jugoslovanski pekel. Medtem ko je Avstrija ženskam priznala splošno volilno pravico leta 1918, so morale Slovenke na volilno pravico počakati do leta 1945.
Leta 1919 se je v Sloveniji začel širiti negativni vpliv bizantinstva, ki je namesto marljivosti, poštenega dela, intelektualnega udejstvovanja in spoštovanja žensk nagrajeval parazitsko izkoriščanje družbe ter zaničevanje in zatiranje žensk. Obenem Slovenija v nasprotju s skandinavskimi družbami, zaradi močnega in negativnega vpliva katoliške cerkvene vzgoje ni nikoli doživela civilnodružbenega preporoda ženskih gibanj, kar je bistveno pripomoglo k visoki stopnji alkoholizma in nasilja nad ženskami. Svetopisemski nauki so v nasprotju s Protestantsko etiko Maxa Webra do žensk nespoštljivi, žaljivi ter hkrati usidrani v velik del odrasle populacije. Nizko stopnjo celovite enakopravnosti žensk v slovenskih deželah je docela omogočilo širjenje bizantinskih in južnoevropskih vplivov v trenutku, ko je Slovenija po prvi svetovni vojni izgubila intelektualni stik z germanskim kulturnim krogom, zaradi česar se danes plačuje visoko ceno v letih izgubljene gospodarske rasti in razvoja ob klavrnem razpadu bivše Jugoslavije, ki je bila že v izhodišču obsojena na propad.
Primerjava Slovenije z Avstrijo, Švico in Nemčijo v zgoraj omenjenem poročilu razkrije velike razlike v stopnji enakopravnosti žensk. Medtem ko se Slovenija na lestvici med 136 državami uvršča na 38. mesto, se Švica uvršča na 9. mesto, Nemčija na 14. mesto in Avstrija na 19. mesto. Do največje razlike med Slovenijo in germanskim kulturnim krogom prihaja ravno pri politični enakopravnosti, medtem ko je enakost ekonomskih priložnosti ter visoka ekonomska participacija žensk značilna za skandinavske družbe, Kanado in ZDA.
Politična in ekonomska enakopravnost žensk zahteva celovite institucionalne in politične spremembe. Višja participacija žensk na političnem parketu sovpada z boljšimi ekonomskimi in strukturnimi politikami. Diskriminacija žensk pri zaposlovanju, ko delodajalci v zadnjem krogu kljub enaki sposobnosti raje izberejo moškega, kaže na strahopetnost in nezrelost velike večine delodajalcev. Neizprosen kazenski pregon delodajalcev, ki ženske brezobzirno izkoriščajo, podcenjujejo in jim pogojujejo zaposlovanje z mizernim in nedostojanstvenim plačilom, je nujen korak k odpravi negativnih bizantinsko-balkanskih vplivov, ki ga morajo narediti institucije in snovalci politik. Navsezadnje pa je enakost ekonomskih priložnosti med spoloma na trgu dela ter enakopravnost žensk predvsem v domeni starševske vzgoje in družbene etike. Ekonomska zgodovina uči, da se neetičen odnos do žensk povrne z izkoriščevalskimi institucijami ter parazitskim črpanjem rent, ki v jedru načenjajo rast in razvoj.
