Ko strah postane bolezensko stanje
Včasih se telo na enak način kot na prave nevarnosti in grožnje odziva tudi na namišljene bojazni. Takrat govorimo o anksioznih motnjah. Tak "neupravičen" strah, ko nenehno prežimo na nevidnega sovražnika, nam lahko popolnoma spremeni življenje. Ker se povod za strah skriva v nas samih, nas tovrstne motnje začnejo ovirati pri vsakdanjih opravilih in ohromijo naš običajen življenjski tok. Ljudi, ki jih strah v bolj ali manj pogostih časovnih intervalih paralizira, je v sodobni družbi kar precej. Prav anksiozne motnje so ene pogostejših psihičnih bolezni, ki se med sabo ločijo po vzroku, intenzivnosti in trajanju. Pojavljajo se tako pri otrocih kot pri odraslih, čeprav pogosteje pri ženskem spolu. Več kot 10 odstotkov ljudi po vsem svetu trpi zaradi najpogostejših "bolezni strahu": generalizirane anksioznosti, socialne in specifične fobije ter panične motnje. Telesni znaki, po katerih jih prepoznamo, so med drugim splošen duševni nemir, tresenje, razbijanje srca, otežena sposobnost koncentracije in dihanja, pa tudi slabost, vrtoglavica, občutek napetosti ter bolečine v trebuhu. Pomembno je torej ločiti zdravo količino strahu od uničevalne sile, ki sčasoma postane stalen in dominanten pojav v našem vsakdanu.
Od pretirane skrbi do panične motnje
Pogosta oblika anksioznih motenj je prav generalizirana anksioznost. Ljudje, ki jih prizadene, se nenehno sprašujejo: "Kaj če se bo, kaj če se bi ...?" Počutijo se ujeti v začarani krog strahu in velik del življenja preživijo zaskrbljeni zaradi zdravja, službe, ljudi in stvari, ki jih obdajajo. Običajno trpijo zaradi telesnih težav (potenje, slab spanec, oteženo dihanje) in se niso zmožni sprostiti. Čeprav v sebi morda vedo, da s skrbmi pretiravajo, se tovrstnega stanja ne morejo znebiti, saj pogosto ne poznajo vzroka zanj.
Generalizirana anksioznost običajno ne vodi v panično motnjo, toda vseeno zna bolnika "zasužnjiti" - pobere mu življenjsko energijo in povzroča nenehna nihanja v razpoloženju. Motnjo je mogoče uspešno omejiti in nadzorovati. Poleg relaksacijskih metod (meditacija ipd.) bo najbolj pomagal pogovor s psihoterapevtom, ki bo pomagal razumeti miselne vzorce, ki povzročajo skrbi. Priporočljivo je tudi učenje nadzorovanega dihanja in sproščanja mišic, s čimer uravnamo bitje srca in krvni tlak. V situaciji, ko se nas polašča strah, se je najbolje v mislih preseliti na kraj, ki nas bo pomiril in nam dal zavetje.
Napadi panike so tisti, ki odvzamejo nadzor nad življenjem ljudi, ki trpijo za panično motnjo. Občutek groze se jih polasti v valu močnega strahu, ko bolnik občuti podivjano bitje srca in pospešeno dihanje, pogosto tudi bolečino v prsih. Občutek popolne nemoči, ko bolniki trdno verjamejo, da napada ne bodo preživeli, izdajajo tudi potne dlani, tresenje telesa in vrtoglavica. Tovrstni napadi trajajo po nekaj minut in so lahko posledica stresa ali določenih situacij, čeprav se nadvse pogosto pojavijo brez posebnega opozorila. Ljudje s panično motnjo živijo v nenehnem strahu in pričakovanju novega napada, učinkovito zdravljenje pa je kombinacija psihoterapije in zdravil (antidepresivi in anksiolitiki).Ko se bojimo pozornosti in okolja
Določena mera treme pred javnimi nastopi je popolnoma razumljiva, vendar določeni ljudje trpijo za pretiranim strahom pred drugimi ljudmi, še posebno v situaciji, ko so v središču pozornosti okolice. Socialna fobija pa ni samo strah pred javnim nastopanjem; ljudje, ki trpijo za tovrstno motnjo, se izogibajo tudi drugim aktivnostim v javnosti in družabnim situacijam, saj se počutijo nesposobne in jih je strah, da se bodo kot taki pred drugimi ljudmi tudi izkazali. Nasvet glede javnega nastopanja, še posebno govorjenja: s tremo se je najbolje soočiti iz oči v oči. To pomeni, da moramo kdaj pogumno spregovoriti sami od sebe, saj se bomo tako znebili nadležnega občutka, da smo bili v to prisiljeni. Koristni pa znajo biti tudi tečaji retorike, ki poskrbijo za našo samozavest in s tem zmanjšajo prisotnost strahu.
Na svetu je več kot tisoč različnih vrst strahu pred določenim objektom ali situacijo, ki jih imenujemo specifične fobije. Med najpogostejše sodijo strah pred pajki, pred majhnimi in zaprtimi prostori, strah pred letenjem ter strah pred kačami. Seveda se je tovrstnim situacijam in stvarem mogoče izogniti in tako svoje življenje razbremeniti strahu.
Kljub temu se moramo zavedati, da anksiozne motnje močno škodijo kakovosti življenja in jih sami pri sebi ne moremo rešiti, zato je pomoč zdravnika in psihoterapevta nepogrešljiva. Strah namreč ni vedno znotraj votel, okoli pa ga nič ni! Šele ko premagamo svoje strahove, se nam odpre pot do sreče.