Kaj se je zgodilo s to demokracijo in eno njenih največjih pridobitev, da danes tiste, ki uveljavljajo ugovor vesti, pljuva in psuje vsak, ki ima pet minut časa. Berem in ne morem verjeti, kakšen pogrom izvajajo nad številnimi hrvaškimi zdravniki v javnih bolnišnicah, ki so od mrtvih obudili to lepo gesto – ugovor vesti – in zavračajo opravljanje splavov ženskam, ki so se za to dejanje odločile iz raznoraznih razlogov. Kot da smo v 17. stoletju in ne 21. Levoliberalno časopisje, z levičarstvom nadojeni strokovnjaki in zdravniški kolegi brez morale tiste zdravnike, ki si v javnih zdravstvenih ustanovah nočejo mazati rok z odpravljanjem nerojenih nezaželenih fetusov, pribijajo na križ, jim grozijo s sankcijami, ker menda ne spoštujejo zakona, ki splav omogoča, in jih pošiljajo delat v cerkvene bolnišnice, pa naj tam zganjajo svoj humanitarizem. Ali pa na svojih zasebnih plačljivih ginekoloških klinikah. To slednje je sploh sprevrženo, kajti, lepo vas prosim, če na zasebno kliniko pride pacientka in na sprejemni pult vrže nekaj sto evrov, zdravnik res ne more odreči medicinskega posega, kot je splav. Kaj bi rekel striček Hipokrat? Ali pa – hipokrit (licemerec)?
A pustimo zdaj semantiko. Stvar je huda in gre v res nevarne vode, v katerih ni prostora za ugovor vesti. Prav v konkretnem primeru je več kot očitno, da je na udaru ena najbolj plemenitih lastnosti človeka – da se nečemu upre, če je proti njegovi vesti. Država in družba bi morali narediti vse, da se ta ugovor vesti nezadržno širi na vsa področja, če hočemo ohraniti človeški rod in preprečiti, da nam na Zemlji zavladajo opice, mravlje in zajčki. Taksist bi moral žensko, ki bi jo peljal na ginekologijo opravit splav, ročno zbrcati iz taksija, kajti vest mu ne dovoli peljati morilke. Sestra na sprejemnem oddelku bi morala z gnusom zavrniti, ker ji vest tako nalaga, izpolnjevanje formularja ob prihodu ženske na odpravo plodu. Naj ji ga izpolni kar lokalni birt, če mu vest to dovoli.
Žensko, ki se odloči za splav, mora voznik tramvaja, zaradi vesti, če jo ima, odstraniti iz tega javnega prevoznega sredstva in frizerka nagnati iz lokala, kajti rok si že ne bo mazala z lasmi detomorilke. Stranke morajo iz zakonov črtati ta relikt gnusnih rdečih časov, zdravnike, ki bi vseeno opravljali splave, pa je treba javno bičati. Zaradi ugovora vesti zdravnikom ne bo treba cepiti otrok in lajšati bolečin na smrt bolnim, patologom pregledati fetusa, sestram odnašati umazanih rjuh. Gremo naprej: bančniki ne bi več zaračunavali visokih obresti, politiki ne bi obljubljali Indije Koromandije, pijančki ne bi sedli za volan, obrtniki bi vedno izdajali račune, zdravniki ne bi jemali podkupnin. Zato podprimo hrvaške zdravnike, saj z njihovim ugovorom vesti vse stoji ali pade.
