Na tej točki je hrvaškemu cerkvenemu vrhu padel mrak na oči in se mu je strgal film. Izkopal je obrambne jaške, postavil minska polja, po veleblagovnicah sredi predbožičnega nakupovanja Hrvatom delil letake z opozorilom, da sta Sodoma in Gomora otroški vrtec v primerjavi s tem, kar pripravlja rdeča klika na vrhu države. Mar ni dovolj, da je katoliška cerkev tolikokrat popustila in privolila celo v takšno neumnost, kot je teorija, da se Zemlja vrti okrog Sonca, in da se je odpovedala celo edinemu pravičnemu in učinkovitemu ugotavljanju resnice in pravoverja – inkviziciji. Mar ni dovolj, pravi hrvaški cerkveni vrh, da so privolili v to, da so ure verouka v šoli lahko zgolj ali prva ali zadnja ura pouka, torej ravno tiste ure, ki jih mularija najraje šprica, in v to, da zasedanja parlamenta ne začenjajo s »Hvaljena Jezus in Marija, na veke, amen«. Hrvaškim duhovnikom in menda vernikom tudi se srce trga, ko pomislijo, da so privolili v poučevanje otrok v skladu z evolucijsko teorijo, po kateri imata Hrvat in pavijan istega prednika. Cerkev se je odpovedala političnemu delovanju in ji na misel ne pride vpletati se v vse večjo nezaposlenost in revščino, strahotni dvig cen elektrike in plina, v vse daljše vrste pred Karitasom, v tajkunizacije gospodarstva in poplavo politične korupcije. To je stvar države in oblasti.
Toda državno seksualno testiranje cerkvene strpnosti in potrpežljivosti, ki se vleče od prihoda dedičev hrvaške KP na oblast pod vodstvom antikrista premierja Milanovića, je preseglo vse meje sprejemljivega in v kali zatrlo enakopravni odnos med oblastjo in Cerkvijo, ki je sicer ločena od države. Zato kardinal Bozanić ni imel druge izbire, kot da v novoletni miroljubni poslanici s prižnice, z glasom Dartha Vaderja iz Vojne zvezd, sporoči Hrvatom, da vladno vztrajanje pri spolni vzgoji v osnovni šoli »postavlja pod vprašaj mir v domovini«. Če ni miru, potem je, logično, v državi vojna. Hrvaški duhovniki so začeli brusiti in ostriti križe, okrog zakristij delati barikade, namesto kadila so pripravili bojni strup iperit, kardinalske in škofovske kape ter ogrinjala so nadomestili s čeladami in oklepi iz časov slavnih devetih križarskih pohodov.
Morda bo tekla kri v potokih, a hrvaških otrok že ne bodo učili svinjarij; da je masturbacija normalna, ko pa je znano, da spolovila po tem početju počrnijo in odpadejo, da so homoseksualni pari normalen pojav in družbeno enakopravni drugim, da predzakonski spolni odnosi ne vodijo v pekel, da seks dveh ali več oseb pri luči zaradi užitka, ne pa izključno ohranjanja vrste, ni smrtni greh in da sta pedofilija ter pornografija v družbi zelo navzoči, a velik družbeni problem. Cerkev hoče biti najmanj enakopraven sogovornik državi pri oblikovanju kurikuluma in tako je edino prav. Kajti liberalni pristop do spolnosti vodi v diviantne pojave, in kdo je, prosim vas lepo, bolj poklican, da o tem razpravlja, kot pa cerkev. Njeno ogromno vedenje o tem izhaja iz lastnih izkušenj.
