Predsednik hrvaške škofovske konference nadškof Marin Srakić se je pred leti lotil obnove vikariata nadškofije v Osijeku. Temeljito in bogu všečno. Kopalnice se ponašajo z najboljšo keramiko, pipe imajo pozlačene ornamente, kaljeno steklo je najboljše, kar se ga dobi v tem delu Balkana. Nadškof že ve, da je za opravljanje službe božjega pastirja pomembno dobro počutje v kopalnici in okrog nje. Zato je tudi intarzija talnih ploščic pred kopalnico presunljivo lepa. Ploščice so vrhunske in so jih mesece rezali s posebno vodno žago. In kaj je imel gospodov služabnik Srakić od te umetnije? Samo zmerjanje po časopisih in gostilnah.
Nič bolje se ni godilo Tebartzu van Elstu, škofu iz Limburga v Nemčiji. V želji, da bi bila škofija v ponos vernikom in bi po prelestnosti škofovskih objektov prehitela vse druge škofije po svetu, si je zgradil, bogu v čast, kakopak, skromen bivak, vreden 31 milijonov evrov, okoli 480.000 evrov pa je porabil za notranjo opremo. In kaj je tu narobe? Neuki in nevoščljivi neverniki so znoreli, ko so zvedeli za kopalnico z zlatimi pipami in kopalno kadjo, vredno 15.000 evrov. Sploh jih ni zanimalo, da na trgu obstajajo tudi dvakrat dražje kadi, pa si jih skromni van Elst ni privoščil. Še hujše pa je, da je papež Frančišek nasedel tej populistični propagandi in van Elsta zaprosil, da odstopi in se poslej hodi kopat v javna kopališča s poceni bakelitnimi ročaji v tuših. Nikar se nevoščljivo ne posmihajmo drugim. Imamo dovolj lastnega masla na glavi. Smo pozabili, kako so sovragi cerkve kot hijene planili po kardinalu našem Rodetu, ko se je razvedelo, da je v pregrešno dragem dvorcu Goričane, predvidenem za njegovo upokojensko rezidenco, zaukazal odstraniti iz kopalnice pravkar prilepljene ploščice in zahteval nove. Kot da si človek po toliko letih služenja bogu in vernikom ne zasluži, da bi čofotal v banji, obdan s ploščicami, ki mu sedejo na dušo.
Zakaj, se sprašujete, obnavljam ta »stara jajca«? Zato, ker je nevoščljivost časovno in ozemeljsko neomejena. Imamo novo žrtev. To je nadškof iz Atlante (ZDA), častitljivi Wilton Gregory, ki so ga, si lahko mislite, kar farani sami zatožili, da si je iz doniranih 13 milijonov evrov ozaljšal domek v višini treh milijonov. Ogromna knjižnica, masažni in terapevtski prizidek z bazenom, kopalnica, da se še lastniki Goričan lahko skrijejo, so vernike tako zmotili, da so ga zašpecali medijem, ti pa, ne bodi ga len, vse to takoj objavili in je, seveda, prišlo na ušesa kar se skromnosti tiče preobčutljivega Frančiška. Kazen, verjetno starozavezna, tista kruta, sledi, pa čeprav se je ubogi Gregory stokrat opravičil, češ da sploh ni vedel, da bo vse to tako veliko stalo. Zdaj je najbrž povsem jasno, zakaj nihče noče več med duhovnike. Tudi jaz ne bi šel, pa četudi bi mi obljubili zlato straniščno školjko s kukavico.
