(...) Ne bom skrival. Da bi se preselil v Slovenijo, sem prvič pomislil med prestajanjem zaporne kazni. Časa za tako pomembno odločitev je bilo dovolj, razlogov prav tako. Slovenija je imela v nekdanji skupni državi vselej status najnaprednejše države. Včasih so se mi zdele takšne ocene sicer pretirane, a si moram zdaj vendarle priznati, da sem se motil. Sanje o mali Švici se vam dejansko uresničujejo ali, kot bi rekel moj dobri prijatelj Janez Janša, s katerim sva preživela veliko lepih trenutkov ob Piranskem zalivu, »slovenska lipa spet poganja zelenje«. (...) Veliko sem dal Hrvaški. Vendar sodržavljani mojega dela niso cenili. Očitajo mi, da sem družinsko premoženje pridobil na nepošten način, obtožujejo me vojnega dobičkarstva in korupcije. Volilci in strankarski kolegi so me zapustili. (...) Tudi Slovenija ima svoje sanaderje, bandiće in kerume, a je pri vas drugače. Vi politikom zaupate do te mere, da jim ni treba pojasnjevati izvora njihovega premoženja ali odstopiti. Zavedate se, da poslanci ali župani niso navadni ljudje. Pripravljeni ste jih voliti, da ne bi ogrozili demokratične ureditve. Da jih ne bi po krivem obsodili ali celo zaprli, ste pripravljeni storiti tudi procesne napake. Ne obremenjujete se z dolgimi postopki in vsebino, ker tožilstvu, sodstvu, protikorupcijskim organom in ne nazadnje tudi predsedniku republike lahko zaupate. Če pravna država deluje, resnica vselej zmaga. (...) Slovenska družba je od nekdaj veljala za odprto in tolerantno. Da osebi, ki je bila zaradi oškodovanja državne firme pravnomočno obsojena na več let zapora, dovolite, da zapusti državo in da iz ubežništva ureja posle v domovini, je hvalevredno dejanje. Ko sem bil sam v podobnem položaju in sem v hčerkinem modrem hrošču drvel tudi čez vaše ozemlje, mi je lastna država obrnila hrbet. (...) Dragi prijatelji Slovenci, če me sprejmete medse, bomo skupaj močnejši. (...)
Kakšne so Sanaderjeve možnosti za pridobitev slovenskega državljanstva, smo želeli preveriti na notranjem ministrstvu, kjer pa konkretnih primerov ne komentirajo. So nas pa opozorili, da poleg redne naturalizacije poznamo tudi izredno, ki omogoča pridobitev državljanstva v primeru obstoja državne koristi na določenem področju družbenega življenja. A ta v Sanaderjevem primeru, kot pravijo naši sogovorniki z ustavnega sodišča, ne obstaja, saj bi lahko zaprti politiki, ki so bili pripravljeni tudi odstopiti s svojih funkcij, nepopravljivo ogrozili ustavni in pravni red Republike Slovenije.
