Natanko 222 let pozneje so si Ludvikovi nasledniki nekoliko jugovzhodneje od Pariza na zapestja pripeli merilnik korakov, s pomočjo katerega bodo v znamenje podpore revnim afriškim otrokom prehodili vsaj šest kilometrov na dan. Naloga seveda ni lahka, ker Davos ni prav velik resort in malo je spluženih in očiščenih površin, primernih za louboutine, predvsem pa med prigrizki, zdravicami, puhlicami in domenki, roko na srce, ne ostane prav veliko časa. A za vsakih prehojenih šest aristokratskih kilometrov bodo švicarski bankirji enemu srečnemu malemu Afričanu podarili – kolo! »Naloga se mi ne zdi poštena,« je vidno utrujen izjavil znani pop zvezdnik, »danes sem skušal prehoditi šest kilometrov, pa mi je pri petih zmanjkalo signala na telefonu, zato nisem imel druge izbire, kot da se usedem v limuzino in se vrnem v hotel.« Odločil se je, da bo, da bi se izognil morebitnim mednarodnim sporom, organiziral koncerte po vseh celinah sveta. Tudi na Antarktiki. »Ker moramo stopiti skupaj za otroke. Pa za podnebje. Aja, in za pravičnejši svet. Ja, evo, to.«
V vrtiljaku debat o frankih, kakovosti postreženega kaviarja, primerjavi različnih znamk zasebnih letal, ekonomski pravičnosti na svetu in načinih najbolj optimalnega snemanja selfijev, ko se recimo na vsem lepem znajdeš v kateri od davčnih oaz, se letos po marmornih hodnikih šepeta tudi o princu Andrewu, bog si ga vedi katerem v vrsti za prestol. Razvpiti aristokrat, ki se sooča z obtožbami o spolnih odnosih z mladoletnico, ki mu jo je serviral neki ameriški milijarder, je na najpomembnejši ekonomski forum namreč vsako leto povabljen zaradi najbolj norih žurov, ki jih že tradicionalno organizira za svetovne garače.
Ameriški predsednik sploh ni mogel pričakati trenutka, ko bo stopil med sebi enake in jih v svojih snežno belih žabicah nagovoril o pomembnosti spreminjanja sveta, ampak je ta valček zaplesal že kar sam doma. »Jaz verjamem, da lahko spremenimo svet,« je zažvrgolel v mikrofon med izvajanjem piruet, medtem ko so finančniki, borzniki, bančniki, kriminalci, govoreče in eksplodirajoče mačke in drugi multimilijarderji z lopatami prekladali sveže dišečo gotovino na sončne plaže davčne anarhije.
»Zakaj so temu stricu odrezali glavo, papa?« je v nepregledni množici ljudi za strgano suknjo pocukal malček svojega očeta. »Ludvik je bil sebičen in pohlepen 'porc', ki se je sam mastil s kračami, medtem ko si ti moral jesti plesnive drobtinice,« je slikovito pojasnil papa. Ludvik je bil namreč poglavar treh odstotkov francoskih pohlepnežev, ki so imeli v lasti tretjino vse francoske zemlje.
Natanko 222 let pozneje odstotek svetovnih pohlepnežev, ki ima v lasti polovico svetovnega bogastva, v mondenem švicarskem letovišču v imenu večje svetovne pravičnosti grizlja japonske rakce v tempuri. Merde.