V tovarni igrač v ameriški zvezni državi Connecticut so samo redno gledali poročila na CNN in jim je bilo takoj jasno, kaj mora imeti povprečna ameriška družina. Kateri je tisti izdelek, ki ga bodo kot darilo množično kupovali ob vsaki priložnosti. Denimo otrokov rojstni dan, taščin odhod v dom upokojencev, obletnica poroke, odhod kolega v pokoj, prvi seks in napredovanje direktorja vašega oddelka. In so se lotili dela. V sila kratkem času so izdelali in na trg dali plišaste figure virusa ebole. V različnih velikostih in barvah, seveda za temu primerne cene. Kupci so lahko izbirali med majhno ebolo za 10 dolarjev, verjetno za v zibko dojenčka, srednjo, zapakirano v konzervo, za 15 dolarjev, primerno za prvi najstniški zmenek, in gigantsko ebolo, za taščo, predsednika vlade ali delodajalca, za 30 dolarjev. Zadeli so žebljico na glavico, padla jim je sekira v med, kajti prvič v zgodovini spletne prodaje je nekaj milijonov ljudi v nakupovalno košarico položilo smrtonosni virus – ebolo in porabilo milijone dolarjev za to, da bi njihovi najljubši imeli ob sebi, ljubčkali in božali plišasti virus, pred katerim se trese ves svet.
Ljubka ebola je takšen prodajni hit, da je ni več mogoče dobiti niti po najboljših zvezah. Tistim milijonom, ki so zamudili življenjski nakup, so v tolažbo, dokler v tovarni ne naredijo novih ebol, drugi plišasti smrtonosni virusi, kot so virus denge, ptičje gripe, antraksa in kolere. A vsi vemo, da danes to ni to. Kako naj gre otrok v šolo brez plišaste ebole v torbi, ko pa jo ima že pol razreda, in kako prepričati taščo, da jo res imate radi, ko pa vse njene prijateljice, prav tako nekoga tašče, med popoldanskim srebanjem viskija božajo svojo ebolo, vaša pa bedni plišasti virus kolere. Ampak to je samo srečen začetek prodajne zgodbe. Tam, kjer je ebola vseprisotna, bodo šle kot za med igrače v obliki specialne opreme za zdravnike, ki je, mimogrede, nimajo niti zdravstveni delavci na Ravnah na Koroškem, posebnih letal in ambulantnih vozil za prevoz okuženih z ebolo ter specialne sobe za karanteno. Da o lutkah, ki ponazarjajo obolele za ebolo, ne govorimo. Mislim, da si bo barbika od zavisti populila vse lase.
A če smo pri nas v Sloveniji zamudili tržno nišo glede ebole, ne pomeni, da se je treba prepustiti obupu. Dajmo, aktivirajmo možgane, strnimo moči in sredstva, najraje evropska, zaženimo startupe. Kdo si denimo ne bi zaželel na zadnji polici avta ljubke lutke ministra Erjavca, ki med vožnjo kima in ponavlja: »Rešil sem pokojnine, rešil sem pokojnine...« ali prikupne bivše premierke Alenke, ki z regala v dnevni sobi sporoča: »Vsi so me izdali, vsi so me izdali...« ali zborček lutk veljakov SDS, ki ubrano prepeva: »Kriva je udbomafija iz Murgel...« Z dobrim dizajnom in ustrezno reklamo bi prodajno premagali celo plišasto ebolo.
