Glavno razkritje leta je hrana. Pri tem ne merim na specifične delikatese in ostale raznovrstne kulinarične mojstrovine. Bolj zanimivo je vedenje ljudi, ob različnih oblikah njene postrežbe. Osebno sem pri prigrizkih po prireditvah in ob zabavah, ko je hrana samopostrežno postavljena na mizo, vedno imel težave. Težko jem v takšnih okoliščinah. Ni miz, če pa te so, ni stolov. Kljub vsemu nekdo pričakuje, da boš zmogel rezati telečje zrezke. Če ti to vseeno uspe ali pa raje vzameš kaj manjšega, še vedno preostane dejstvo, da se prehranjuješ na zabavi, popolnoma razgaljen, na ogled vsem, ki so na zabavo primarno prišli predvsem ogledovati. Ne da je v polni restavraciji kaj bolj intimno, a vseeno se zdi, da tam zavzamemo razpoloženje običajne vožnje z dvigalom, ko vsem prisotnim uspe neznance popolnoma izključiti, tako da si z medsebojnim ignoriranjem ustvarjamo prostor intime tudi tam, kjer slednjega ni. Na podoben princip delujejo španske stene.
Zabave so drugačne. Tja pridemo izključno, da bi se družili. Ves čas gledamo okoli sebe in iščemo znance in prijatelje, ki jih še nismo uspeli pozdraviti. Spet drugi iščejo pomembne osebe, da bi razširili osebne mreže. Če je hrana samopostrežna, se običajno kak uč vrže tudi na mize, da bi se zagotovil še repete. V vsakem primeru so ljudje pozorni na ostale navzoče. Kako te iste ljudi ne moti, ko se kot stampedo zapodijo za mize in po živalsko mlaskajo vse, kar jim pride pred prste, mi še danes ni jasno? Sem jim pa hvaležen, ker so navdihnili idejo za novo mitično bitje, ki ga je svet očitno pogrešal.
Danes je čas zombijev. Kamorkoli pogledaš, povsod jih je polno. Televizijske serije, protestni shodi, tudi video igre morajo imeti modifikacije, ki omogočajo boj proti živim mrtvecem. To ni naključje. Vsako bitje panteona tovrstnih grozljivk pooseblja nek specifičen »arhetip«. Zombiji poosebljajo proletariat brezglavo multitudo, ki se brez vodstva brezumno razlega v vse smeri in izniči vsak individualizem, katerega se uspe dotakniti. Slednja bojazen je danes še kako moderna. Vsi bi bili edinstveni, vsak je poseben, nikomur ni para, a gospodarska kriza vse sili v življenje sive osebe, številke na zavodu za zaposlovanje, ki zgolj išče možgane, ki bi nas nasitili, čeprav slednji bežijo, ker se bojijo, da bodo s stikom s pravim proletariatom tudi sami s časom postali del njega. Zaradi stroškov zaposlovanja ali drugih razlogov.
Za plemenitega človeka se ne spodobi, da je zombi. On je raje vampir. Skrivnosten, poln nabitih čustev, a hkrati plenilec. Romantičen in nevaren. Kombinacija brez para. Vampir je simbol aristokracije, primerek starodavnih korenin, ki za svoj obstoj požira vse, kar je neizkušeno in nedolžno, ter tako ohranja svojo vitalnost. Sam ne more preživeti, tega se zaveda, a si ne more pomagati, da ne bi izpil še zadnje kapljice življenjske tekočine iz vseh okoli sebe. Kot lastnik, ki zateguje pasove zaposlenim okoli njihovih sapnikov in upa, da bo šlo v nedogled.
Nato je volkodlak. Divji, nekultiviran, neukrotljiv. Bojda so tako nekoč označevali ljudi, ki so živeli v divjini, ločeni od skupnosti. Spet drugi pravijo, da gre za ljudi, ki so bili tako sestradani, da so jim po hrbtu pognale dlake. Vsekakor gre za primerke, ki na prvi pogled delujejo povsem običajno, a žarijo neko globoko prvinskost, ki se s preobrazbo zgolj še razgali za golo oko. Običajno so obrtniki. Vendar volkodlak ne uspe pokriti vseh preostalih potreb seznama človeške nravi. Prepričan sem, da nabor mitičnih bitij nujno potrebuje tudi ljudi-svinje. Svinjedlake, če želite. Bitja s podobno mero prvinskosti kot volkodlaki, le da se ta izraža kot neizmerna brezbrižnost in lakomnost. Svinjedlak je prvi ob koritu in se ne ozira na druge. Kako je prišel do korita, mu je tudi vseeno. Važno, da se nasiti. V zadnjem času opažamo, da je svinjedlakov na vidnih mestih še posebej veliko.
Če dopolnjen seznam sedaj prevedemo v situacijo, ki jo piše priljubljena najstniška somračna zgodba o dekliških težavah pri izbiranju pravega izvoljenca za večno ljubezen, dobimo precej simpatičen romantični štirikotnik (proletarca pač ne bo imela). On je romantičen in skrivnosten, oni divji in prvinski, tretji pa pač svinja. Kako bo Bella Swan izbrala tokrat?
