Tako razsežnost kot prostornina morskega ledu, ki se vsako leto oblikuje in nato stali v Arktičnem oceanu, je minulo jesen doživela rekorden padec. Satelitski posnetki, ki so jih objavili v ponedeljek, kažejo, da je razsežnost formiranega ledu v tem letnem času blizu najmanjši, kar so jih kdaj zabeležili.
»Morskega ledu je za 80 odstotkov manj kot le trideset let nazaj. To je dramatična izguba. Gre za sindrom globalnega segrevanja in pripomore k pospešenemu ogrevanju Arktike,« svari Jennifer Francis, raziskovalna profesorica pri Inštitutu za obalno in pomorsko znanost Rutgers.
Izguba morskega ledu vodi k segrevanju oceana in atmosfere
Francisova, ki se ji pri njenem mnenju pridružuje vse več drugih znanstvenikov, trdi, da izguba morskega ledu na Arktiki vodi k segrevanju oceana in atmosfere, kar preusmerja vetrovni stržen na višini 10-15 kilometrov (oziroma jet stream). »To vodi k ekstremnemu vremenu v srednjih zemljepisnih širinah,« je razložila znanstvenica. Dodala je, da lahko zaradi tega mrzli arktični zrak prodre veliko bolj proti jugu, kar se dogaja v teh dneh.
Francisova je dvig temperatur na Arktiki povezala z lanskoletnim ekstremnim vremenom na srednjih zemljepisnih širinah, septembra lani pa je opozorila, da bi lahko lanskoletno rekordno taljenje morskega ledu vodilo k mrzli zimi v Veliki Britaniji in Evropi.
Znanstveniki prikimavajo teoriji Francisove
Njeno teorijo je s svojo raziskavo podprl tudi Vladimir Petuhov, profesor analize zemeljskih sistemov na postdamskem inštitutu v Nemčiji. »Morskega ledu je bilo lani rekordno malo, tudi letos je v nekaterih predelih podobno. To bi bil lahko en razlog za formiranje anticiklonov,« je povedal Petuhov.
Močno sneženje in ledene temperature, ki so zaznamovale letošnji marec po vsej severni polobli, so si v velikem nasprotju s tistimi v lanskem marcu, ko so mnoge države zabeležile izjemno tople pomladi. Hipoteza, da se vetrovni vzorci spreminjajo zaradi talečega se morskega ledu na Arktiki, bi lahko razložila oba ekstrema, so prepričani znanstveniki.
