Evropska vesoljska agencija je objavila spektakularen zemljevid potovanja najstarejše svetlobe na nebu. Znanstveniki trdijo, da je njen lisast vzorec ekskluzivno potrdilo, da je teorija Velikega poka pravilna in se je z njim vesolje pravzaprav rodilo ter nato z evolucijo razvilo.

Kljub temu pa dodajajo, da so na zemljevidu tudi določene podrobnosti, ki od znanstvenikov sedaj zahtevajo, da določene ideje ponovno preučijo in definirajo.

Zemljevid je sestavljen iz podatkov, ki jih je vesoljski teleskop Planck zbiral 15 mesecev. Beležil je podatke o tako imenovanem kozmičnem mikrovalovnem ozadju (CMB), bledem sijaju mikrovalovnega sevanja, ki preveva celotno vesolje. Njegova podrobna konfiguracija, ki je razvidna iz podatkov, ki jih je zbral Planck, namiguje, da je vesolje nekoliko starejše, kot so menili poprej, nastalo naj bi 13,82 milijard let nazaj. Za primerjavo, to je 50 milijonov let več, kot so mu jih pripisovali do sedaj.

Planck je zabeležil tudi, da je v vesolju malenkost več materije in nekoliko manj temne energije, ki je skrivnostna sestavina, ki vesolje žene narazen z vedno večjo hitrostjo.

CMB je sicer svetloba, ki se je končno lahko razširila po celotnem vesolju potem, ko se je to dovolj ohladilo, da je dopustilo tvorjenje atomov vodika. Vesolje je bilo takrat še zelo mlado, imelo je 380 tisoč let. Zemlja se še vedno kopa v tem sijaju, katerega temperatura pa meri le 2,7 stopinje nad absolutno ničlo.

Je pa na zemljevidu moč zaznati minimalna odstopanja tega signala, ki jih vidimo kot lise. Lise označujejo področja, kje je gostota materije večja kot je bila v času, ko se je svetloba ločila od nje in šla po svoji poti skozi vesolje vsa ta leta nazaj. Te lise so nekakšna semena, iz katerih je nato »zraslo« vse, kar je strukturnega v vesolju, torej zvezde in galaksije.

Planckov zemljevid se, kot pravijo znanstveniki, elegantno prilega standardnemu modelu kozmologije – ideji, da je bilo vesolje ob rojstvu gosto in vroče, stlačeno v neverjetno majhnem prostoru, nato pa se je razširilo in ohladilo.